Sam pogresam (lahko pa, da sem jih zgresil) uradna navodila o ravnanju v takih primerih. Ta bi morala biti izdana od verodostojnih ustanov (recimo Civilna zascita) na podlagi podrobnih in objektivnih raziskav verodostojnih ustanov. In bi morala biti zavezujoca.
Ne pa, da "tavamo"...
Navodila so bila, bedna pač, ampak so bila. Ampak a naj zdaj verjamem, da so kmetje vso pokošeno travo za krmo živali vrgli stran? In kaj je z zelenjavo izven najožjega kroga? Npr. na Drenovem griču so vzeli točno en vzorec solate. Žal verodostojnih ustanov glede na postopke po nesreči pri nas ni.
Tule gre za ogromno keša za izplačevanje odškodnin če bi se krivdna odgovornost dokazala. Pa tudi razni stolčki bi se zatresli če bi se izkazal neustrezen inšpekcijski nadzor nad tako kritično občutljivim objektom. Tisti ki pomagajo zmanjšat pomen te ekološke nesreče ki je posledica človeške malomarnosti bodo seveda ustrezno nagrajeni ko se stvar poleže.
Jaz sem bila letos na srečo lena in je bil del vrta pokrit tako med požarom kot med deževjem. Ampak imam malo vrta in ne morem biti samooskrbna, torej zelenjavo tudi kupujem. Zdaj sem pa v dilemi, kaj je manj škodljivo, zelenjava v štacuni ali z vrhniške tržnice.
Si bom še jaz drznil svetovati najcenejšo varijanto po kmečki logiki da z rastlinamo poberemo strupe. Takoj zdaj bi posejal koruzo in jo zalival. Koruza ima zelo globoke korenine in bo pobrala tisto kar se je izpralo v globino. Septembra bi koruzo populil in za preko zime posejal oljno ogrščico. Spomladi bi jo populil in preštihal. Vse bi sejal na gosto in dodatno dal ureo za koruzo in nekaj NPK za ogrščico.
Bolj ko berem ta članek, bolj se mi zdi mešanje megle.
+Po mnenju Miše Pušenjak je ogrožena le najožja okolica nesreče. Zagotovo listnata zelenjava ni užitna, prav tako stročnice. Vso to zelenjavo je potrebno vzgojiti na novo. Korenovke in predvsem plodovke niso sporne. Veliko je mnenj o vsebnosti težkih kovin (TK) v tleh, a izkušnje kažejo, da zelenjava zrasla na območjih s preseženimi TK, v sebi nima takšnih preseženih vrednosti. Če želite biti res previdni, potem se izogibajte solati, špinači, kreši, artičoki, endiviji, radiču, kreši, repi, korenju in peteršilju. Brez težav pa gojite zelje, glavnati ohrovt, koruzo, brstični in listnati ohrovt, cvetačo, jagodičje, stročnice in plodovke. In kaj narediti z zemljo na onesnaženem vrtu? Več kot je organske snovi v zemlji, manj TK rastline vežejo v sebe. Posejete lahko belo gorjušico, katera je znana, da iz tal posrka veliko količino TK. V času cvetenja jo populite in odstranite vso zeleno maso iz vrta (a ne na kompost!). Po zemlji lahko potresete tudi agrozeolit ali biooglje, ki imata izjemne absorbcijske sposobnosti vezave TK nase. Zemljo redno okopavajte, saj boste s tem spodbudili mikrobno aktivnost v njej in samočiščenje. Nabrano zelenjavo pa dobro sperite pod vodo.'
V prvem odstavku so stročnice za stran, v drugem pa se jih lahko goji? In kakšno samočiščenje? Kr neki :(
Ja solata, to je tako, če združiš v svoje mnenje več različnih zapisov in ob tem pozabiš kaj si povedal v prvem stavku
V začetku teme je nasvet Aye-Aye: Je pa veliko rastlin, ki jih lahko uporabljamo za remidiacijo. Pa ni vsaka za vse. Sončnice so zelo dobre pri čiščenju težkih kovin, sploh pri živem srebru tudi lan in neke stročnice. Zelo naj bi pomagal tudi zeolit, ki naj bi preprečeval rastlinam črpanje težkih kovin. Pa tudi biooglje...
Kot sem zapisala - na njivi sodelavke, ki leži smeri dima, so našli polno mrtvih deževnikov. Figo pa najožja okolica .
Hudo mi je za vas in želim, da bi se končno našla uporabna rešitev - recimo da bi kmetje iz čistih področij ponudili prikolico svoje zemlje. Nekateri itak ne vedo kaj bi z zemljo oz. je veliko zemlje neobdelane oz. se pri kakšnih izkopih ne ve kam z njo.
.
)