Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Asimina - Asimina triloba
papasmrk, jo bom pozimi izkopal da vidim kaj je s koreninami. Obe sta bili sajeni v mrežo proti voluharjem. Zalival nisem nikoli nobene (mogoče samo poleti 2010, torej prvo leto), pa je lani bila dosti hujša suša kot letos, ko je bilo dežja preveč. Je pa okoli propadle asimine razpoka točno tam, kjer je sadilna jama. Mogoče je šlo za kakšno napako pri sajenju in se zemlja, uporabljena pri sajenju in tista v jami nekako nista sprijeli in je cela rastlina mogoče ostala nekako na suhem, kot da bi jo posadil v lonec. Bomo videli pozimi, do takrat pa jo bom po malem zalival; mogoče pa bo le pognala še enkrat.____________________
Glede na moja opažanje, je sedaj potrebno zalivati vsa manjša drevesa, ki kažejo znake suše. Asimine pa še posebno. Sam tako zalivam obilno 1-2x tedensko.
K temu pa me je vspodbudilo to, da se mi je ena asimina v nekaj dneh popolnoma posušila, dve pa sta kazali podobne simptome: listi postanejo zelenkasto rumeni, drevo jih več ne drži lepo poravnana ampak so "skuštrani" (določeni listi so obrnjeni s spodnjo ploskvijo navzgor, vsi bolj visijo ob vejicah/deblu). Posušena je take zneke kazala pb. 2 tedna, ker jih pač nisem jemal resno, se je zatem nanadoma posušila v dveh dneh (sedaj so listi popolnoma rjavi, deblo izsušeno).
Lp, Andrej
K temu pa me je vspodbudilo to, da se mi je ena asimina v nekaj dneh popolnoma posušila, dve pa sta kazali podobne simptome: listi postanejo zelenkasto rumeni, drevo jih več ne drži lepo poravnana ampak so "skuštrani" (določeni listi so obrnjeni s spodnjo ploskvijo navzgor, vsi bolj visijo ob vejicah/deblu). Posušena je take zneke kazala pb. 2 tedna, ker jih pač nisem jemal resno, se je zatem nanadoma posušila v dveh dneh (sedaj so listi popolnoma rjavi, deblo izsušeno).
Lp, Andrej
Za sladoled.
Za reševanje problema zalivanja obstaja več rešitev:
1. Pravilna sadilna jama, ki naj bo čim večja in čim globja, tako imajo korenine bolj rahlo prst za rast.
2. Ko koplješ jamo daj zgornjo plast zemlje (živico), ki je nekoliko temnejša, na en kup. Spodnjo (mrtvico) pa na drugi kup. Ob sajenju zemlji zamenjaš. Živica, kjer so mikroorganizmi, pride na dno jame. Mikroorganizmi tam lahko predelajo v jamo dodani gnoj. Korenine iščejo, kjer jim je bolje. Če imajo spodaj boljše pogoje, še bodo hitreje zrasle v globino, kjer je VEČ VODE!!!
3. Rastlin nikoli ne sadi pregloboko. Koreninski vrat, to je tam, kjer se začnejo prve korenine, mora biti v isti ravno kot površina zemlje. Korenine znajo dihati pod zemljo. Steblo pa se duši ali pa celo zaduši rastlino.
4. Okrog rastline naredi sadilni kolobar. To je nekakšen rob, ki je kot lijak, ki bo zadržal vodo ob dežju, še posebej pa ob zalivanju. To je še posebej pomembno na klancu, kjer je sicer težko zalivati. Sadilni kolobar omogoča tudi, da lahko zliješ večje količine vode, ki bo počasi odtekla v tla.
5. Kot praviš javrgar, zelo pomaga tudi zastirka. To je lahko različen material: trava, slama, lubje, sekanci, listje. Pomen zastirke je, da prepreči izhlapevanje vode direktno iz tal. Prepreči pregrevanje tal in tako pomaga mikroorganizmom, da preživijo. Hkrati pa bodo predelali to organsko maso in jo spremenilo v hrano rastlinam. Isto delajo v Ameriki, kjer zastirajo tla v nasadih za pridelavo plodov. Na tak način želijo tam preprečiti rast plevelov brez uporabe herbicidov. Za zatiranje plevelov pri novi gredi lahko na površino zemlje daš tudi karton, ki prepreči vznik enoletnih plevelov. Karton pa hkrati omogoča, da voda teče skozi. In čez eno leto kartona ni več. Res pa je, da zastirka privablja miši in voluharje. A menim, da jim korenine asimin niso najbolj okusne. Ali se motim?!? Ali so komu že pojedle korenine? Sam sem opazil le, da so miške glodale zrele plodove, ki so ležali na tleh.
Za lažjo hojo po strmini pomagajo tudi nogometne kopačke. Sam nisem probal. Vem pa, da jih nekateri uporabljajo za košenje vinogradov z vrtnimi kosilnicami. Tako se izogneš, da po klancu navzdol noga ne odleti pod nož. Pri zalivanju pa, da voda ne gre sama po klancu.
Glede rasti in okusov plodov med posameznimi sortami za enkrat še ne morem reči neke realne primerjave, ker so sadike različnih dobaviteljev in kvalitet in jih ni možno primerjati. Ko bom razmnožil rastline in po več rastlin iste sorte posadil na isti način, bom lahko rekel, katera se bolje obnaša.
_________________Lp, Marko
1. Pravilna sadilna jama, ki naj bo čim večja in čim globja, tako imajo korenine bolj rahlo prst za rast.
2. Ko koplješ jamo daj zgornjo plast zemlje (živico), ki je nekoliko temnejša, na en kup. Spodnjo (mrtvico) pa na drugi kup. Ob sajenju zemlji zamenjaš. Živica, kjer so mikroorganizmi, pride na dno jame. Mikroorganizmi tam lahko predelajo v jamo dodani gnoj. Korenine iščejo, kjer jim je bolje. Če imajo spodaj boljše pogoje, še bodo hitreje zrasle v globino, kjer je VEČ VODE!!!
3. Rastlin nikoli ne sadi pregloboko. Koreninski vrat, to je tam, kjer se začnejo prve korenine, mora biti v isti ravno kot površina zemlje. Korenine znajo dihati pod zemljo. Steblo pa se duši ali pa celo zaduši rastlino.
4. Okrog rastline naredi sadilni kolobar. To je nekakšen rob, ki je kot lijak, ki bo zadržal vodo ob dežju, še posebej pa ob zalivanju. To je še posebej pomembno na klancu, kjer je sicer težko zalivati. Sadilni kolobar omogoča tudi, da lahko zliješ večje količine vode, ki bo počasi odtekla v tla.
5. Kot praviš javrgar, zelo pomaga tudi zastirka. To je lahko različen material: trava, slama, lubje, sekanci, listje. Pomen zastirke je, da prepreči izhlapevanje vode direktno iz tal. Prepreči pregrevanje tal in tako pomaga mikroorganizmom, da preživijo. Hkrati pa bodo predelali to organsko maso in jo spremenilo v hrano rastlinam. Isto delajo v Ameriki, kjer zastirajo tla v nasadih za pridelavo plodov. Na tak način želijo tam preprečiti rast plevelov brez uporabe herbicidov. Za zatiranje plevelov pri novi gredi lahko na površino zemlje daš tudi karton, ki prepreči vznik enoletnih plevelov. Karton pa hkrati omogoča, da voda teče skozi. In čez eno leto kartona ni več. Res pa je, da zastirka privablja miši in voluharje. A menim, da jim korenine asimin niso najbolj okusne. Ali se motim?!? Ali so komu že pojedle korenine? Sam sem opazil le, da so miške glodale zrele plodove, ki so ležali na tleh.
Za lažjo hojo po strmini pomagajo tudi nogometne kopačke. Sam nisem probal. Vem pa, da jih nekateri uporabljajo za košenje vinogradov z vrtnimi kosilnicami. Tako se izogneš, da po klancu navzdol noga ne odleti pod nož. Pri zalivanju pa, da voda ne gre sama po klancu.
Glede rasti in okusov plodov med posameznimi sortami za enkrat še ne morem reči neke realne primerjave, ker so sadike različnih dobaviteljev in kvalitet in jih ni možno primerjati. Ko bom razmnožil rastline in po več rastlin iste sorte posadil na isti način, bom lahko rekel, katera se bolje obnaša.
_________________Lp, MarkoOstalih točk se nekako držim, hvala pa za idejo o kopačkah.
Na mestu posušene slive/češplje sem posadil asimino, ki je že lani pognala iz koščice in je rastla v loncu. Najslabši možen čas za sajenje drevja, a tako je pač naneslo. Okoli sem natlačil sveže pokošene trave in sedaj vsak drugi dan vsaj 2 kangli vode, vsaj do prvega resnega dežja.
preventivno podrto posušeno drevo, da ne bi komu padlo na avto ali na glavo; v ozadju so listi paulownije, spredaj pa leguster:
divjak asimine na isto mesto:
____________________
Na mestu posušene slive/češplje sem posadil asimino, ki je že lani pognala iz koščice in je rastla v loncu. Najslabši možen čas za sajenje drevja, a tako je pač naneslo. Okoli sem natlačil sveže pokošene trave in sedaj vsak drugi dan vsaj 2 kangli vode, vsaj do prvega resnega dežja.
preventivno podrto posušeno drevo, da ne bi komu padlo na avto ali na glavo; v ozadju so listi paulownije, spredaj pa leguster:
divjak asimine na isto mesto:
____________________Andrej,
tudi tebi čestitke za lepo zbirko!
Kje pa si jih nabavil?
Sorte, ki jih imam v zbirki so različnih starosti in so v glavnem še v loncih. Večinoma so nabavljene zadnjih par let. Tako, da težko rečem kakšno realno primerjavo o rasti. Namen imam narediti nasad, kjer se bo dalo primerjati več sort.
Javrgar, tudi meni je že kakšna rastlina propadla. Je pa tukaj velikokrat glavni vzrok slaba sadika oz. slabe korenine, ki so osnova za dobro rast.
Cena sadik je res visoka, a je tudi potrebno priznati, da je tudi razmnoževanje dolgotrajno in bolj kompleksno kot pri drugem sadnem drevju. Traja več let v kontroliranih pogojih. Bo pa verjetno tudi cena sadik upadla.
Pogovarjal sem se z ljudmi, ki so uživali v ameriških sortah, ki imajo večje plodove, manj koščic in izjemno dober okus plodov. Tukaj je še veliko, kar moramo preizkusiti. Iz za tako sadiko se splača reskirati nekaj več, saj te vsako leto bolj obdaruje.
Pri meni doma je zalo dober po okusu tudi sejanec. Je pa pri sejancih loterija, kaj bo zraslo iz semena in kdaj bo prvi cvet in plod.
Vinkoz to pa je poslastica! Kako pa narediš sladoled? Imam nekaj receptov a sam še nisem preizkušal.
_________________Lp, Marko
tudi tebi čestitke za lepo zbirko!
Kje pa si jih nabavil?
Sorte, ki jih imam v zbirki so različnih starosti in so v glavnem še v loncih. Večinoma so nabavljene zadnjih par let. Tako, da težko rečem kakšno realno primerjavo o rasti. Namen imam narediti nasad, kjer se bo dalo primerjati več sort.
Javrgar, tudi meni je že kakšna rastlina propadla. Je pa tukaj velikokrat glavni vzrok slaba sadika oz. slabe korenine, ki so osnova za dobro rast.
Cena sadik je res visoka, a je tudi potrebno priznati, da je tudi razmnoževanje dolgotrajno in bolj kompleksno kot pri drugem sadnem drevju. Traja več let v kontroliranih pogojih. Bo pa verjetno tudi cena sadik upadla.
Pogovarjal sem se z ljudmi, ki so uživali v ameriških sortah, ki imajo večje plodove, manj koščic in izjemno dober okus plodov. Tukaj je še veliko, kar moramo preizkusiti. Iz za tako sadiko se splača reskirati nekaj več, saj te vsako leto bolj obdaruje.
Pri meni doma je zalo dober po okusu tudi sejanec. Je pa pri sejancih loterija, kaj bo zraslo iz semena in kdaj bo prvi cvet in plod.
Vinkoz to pa je poslastica! Kako pa narediš sladoled? Imam nekaj receptov a sam še nisem preizkušal.
_________________Lp, Markojavrgar mislim, da ti je eno asimino skurila suša
Vendar verjetno se jo še da rešiti z obilnim zalivanjem.
Res je suša huda in vse sadike posajene lani ali letos je potrebno spremljati dnevno in ob znakih značilnih za sušo (odmetavanje starejših listov in ovenlost ..) zvečer zalivati._________________LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.
Vendar verjetno se jo še da rešiti z obilnim zalivanjem.
Res je suša huda in vse sadike posajene lani ali letos je potrebno spremljati dnevno in ob znakih značilnih za sušo (odmetavanje starejših listov in ovenlost ..) zvečer zalivati._________________LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.
| asimin je napisal/a: |
| Andrej, tudi tebi čestitke za lepo zbirko! Kje pa si jih nabavil? |
hvala. Sadike sem nabavljal v Flora Toskana (Nemčija, www.flora-toskana.de), pri Jankotu iz Trebnjega in Agrolitu v Litiji. Vse sadike sem sadil jansko jesen in to pomlad, tako da imam bolj malo praktičnih izkušenj
Večina sadik je nehala rasti, zrastle so 5-15cm. Nekaj jih pa še veselo raste: rekorder bo nedvomno NC-1, ki je že sedaj zrasla čez 20cm.
Od tistih, ki so spomladi odgnale, sta se mi posušili 2:
- Prima: odgnala je 2 listka, nič ni rasla, posušila se je junija
- sejanec: odgnal je 3 vejice, zrastel 5cm, potem pa se čez noč popolnoma posušil
Še en sejanec kaže sumljive znake, danes je imel kar nekaj na pol posušenih listov, zato ga bom zalival vsak dan.
Lp, Andrej
| AndrejK je napisal/a: | ||
hvala. Sadike sem nabavljal v Flora Toskana (Nemčija, www.flora-toskana.de), pri Jankotu iz Trebnjega in Agrolitu v Litiji. Vse sadike sem sadil jansko jesen in to pomlad, tako da imam bolj malo praktičnih izkušenj Večina sadik je nehala rasti, zrastle so 5-15cm. Nekaj jih pa še veselo raste: rekorder bo nedvomno NC-1, ki je že sedaj zrasla čez 20cm. Od tistih, ki so spomladi odgnale, sta se mi posušili 2: - Prima: odgnala je 2 listka, nič ni rasla, posušila se je junija - sejanec: odgnal je 3 vejice, zrastel 5cm, potem pa se čez noč popolnoma posušil Še en sejanec kaže sumljive znake, danes je imel kar nekaj na pol posušenih listov, zato ga bom zalival vsak dan. Lp, Andrej |
Andrej, morda ponavljam kar že veš in tudi izvajaš, a kljub vsemu.
Napravi jim senco. Jaz sem enostavno namestil štiri kole (na površini 1,5 m2) čez pa razprostrl kuvertan ali vrteks v dveh plasteh z dodatno stransko zaščito na južni in zahodnii strani rastline. Obilna zastirka (minimalno 10 cm suhega in sesedenega materiala, ki tako vsaj za silo opravlja tudi funkcijo temperaturne izolacije) čez celotno površino sadilnega mesta, zadošča enkrat tedensko zalivanje, občasno kakšno vodotopno gnojilo s poudarkom na K (korenine oz. rastlino z dodajanjem gnojila /ne pretiravanjem/ na rahlo vzpodbudiš k črpanju vode z hranili in posledično k rasti, K pa poskrbi za pravočasno zorenje poganjkov-lesa)
Pred rastlinami je še cikel jesenske rasti, ki se bo kmalu pričel in tako lahko tvoj nasad lepo pridobi na prirastu, za kar se je po mojem mnenju pametno potruditi, saj to v resnici predstavlja ti. kondicijsko sposobnost rastlin, ta pa je ključna za obstoj rastline skozi vse izredne vremenske okoliščine, ki še sledijo in so povsem običajne in naravne (zima, mraz, suša, moča ...)
To je moja lanskoletna izkušnja.
lp.
juglans, hvala za nasvete, jih bom upošteval, kolikor bom le uspel
Katero gnojilo z vsebnostjo K mi proporočaš?
Na podobem način kot ti, sem že naredil senco za sadike, ki jih imam samo po eno in sem jih težko dobil (slika na koncu 1. strani te niti). Jeseni imam namen posaditi še pb. 60 asimin, zato sedaj poskušam ugotoviti, kaj so še znosni pogoji za rast. Za vsako od 60 sadik namreč ne bom delal konstrukcije in senco. Če se bo izkazalo, da brez sence res ne gre, bom verjetno prekril in senčil kar celotno parcelo (če finančni šok ne bo prehud)
Sedaj opazujem alternativne načine senčenja:
- nekaj rastlin je obrasel slak, na debelo in po vsej višini. Asimina še vedno raste, drugo leto pa bom verjetno videl, če so kakšne negativne posledice. Ko sem eno leto pustil slak na marelici, drugo leto na vseh vejah, ki so bile senčene s slakom ni bilo cvetov
Nekje sem prebral, da je slak plevel z globokimi koreninami, morda je tudi to lahko potencialna težava. In še zadnje kar mi pade na pamet, zelo rad ga ima voluhar, tako da ...
- okrog dveh asimin je pognal paradižnik (posledica gnojenja z domačim kompostom). Tudi ta senca je kar spodobna, asimine rastejo.
- povsem ob potoku sem pustil ločje, ki je zraslo 2m visoko, veter ga je nagnil, tako da sta 2 asimini sporaj povsem prekriti, samo vrh gleda iz goščave. Vse skupaj je povezal še slak. Tam sem tudi nehal kositi, enostavni ni več prehodno za vrtno kosilnico.
Ena možnost senčenja je tudi s pomočjo sončnic: okrog asimine se posadi sončnice v krogu, to bom testiral naslednje leto.
Na večih mestih sem prebral, da je temperaturni šok možno blažiti s škropljenjem/zalivanjem v času največje pripeke. Samo nikjer nisem našel točnih navodil: kako zalivati, koliko časa. Imam vrteče škropilce, ki obrat naredi v pb. 30sek. Je to primeren način, koliko časa je potrebno tako hladiti?
Lp, Andrej
Katero gnojilo z vsebnostjo K mi proporočaš?
Na podobem način kot ti, sem že naredil senco za sadike, ki jih imam samo po eno in sem jih težko dobil (slika na koncu 1. strani te niti). Jeseni imam namen posaditi še pb. 60 asimin, zato sedaj poskušam ugotoviti, kaj so še znosni pogoji za rast. Za vsako od 60 sadik namreč ne bom delal konstrukcije in senco. Če se bo izkazalo, da brez sence res ne gre, bom verjetno prekril in senčil kar celotno parcelo (če finančni šok ne bo prehud)
Sedaj opazujem alternativne načine senčenja:
- nekaj rastlin je obrasel slak, na debelo in po vsej višini. Asimina še vedno raste, drugo leto pa bom verjetno videl, če so kakšne negativne posledice. Ko sem eno leto pustil slak na marelici, drugo leto na vseh vejah, ki so bile senčene s slakom ni bilo cvetov
Nekje sem prebral, da je slak plevel z globokimi koreninami, morda je tudi to lahko potencialna težava. In še zadnje kar mi pade na pamet, zelo rad ga ima voluhar, tako da ...- okrog dveh asimin je pognal paradižnik (posledica gnojenja z domačim kompostom). Tudi ta senca je kar spodobna, asimine rastejo.
- povsem ob potoku sem pustil ločje, ki je zraslo 2m visoko, veter ga je nagnil, tako da sta 2 asimini sporaj povsem prekriti, samo vrh gleda iz goščave. Vse skupaj je povezal še slak. Tam sem tudi nehal kositi, enostavni ni več prehodno za vrtno kosilnico.
Ena možnost senčenja je tudi s pomočjo sončnic: okrog asimine se posadi sončnice v krogu, to bom testiral naslednje leto.
Na večih mestih sem prebral, da je temperaturni šok možno blažiti s škropljenjem/zalivanjem v času največje pripeke. Samo nikjer nisem našel točnih navodil: kako zalivati, koliko časa. Imam vrteče škropilce, ki obrat naredi v pb. 30sek. Je to primeren način, koliko časa je potrebno tako hladiti?
Lp, Andrej