Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Figa, smokva - Ficus carica
Pozdravljeni
Kako vam rastejo:
http://palmi.bg/en/product/137/fig-variety-michurinska-10.html_________________Jabolko na dan, odžene zdravnika stran.
Apple a day keeps the doctor away.
Kako vam rastejo:
http://palmi.bg/en/product/137/fig-variety-michurinska-10.html_________________Jabolko na dan, odžene zdravnika stran.
Apple a day keeps the doctor away.
Aladin; sedaj ne več kot to, da jo med občasnim zalivanjem še dodatno zaliješ občasno, tako da bo to postalo redno. Spomladi bi ji pa jaz zamenjal zemljo s kakšno manj peščeno in verjetno tudi manj ilovnato. Imam občutek, da je kljub tvoji najboljši nameri stradala.
Jaz imam fige po loncih še od, ... kaj pa vem kdaj, ... na oko od sredine 90-ih
in najboljši rezultati so bili z dobro šotno zemljo in nekaj peska ( ne več kot 5%, skratka malo), predvsem pa kar veliko gline. Ter obvezno gnojenje spomladi, ko rastlina raste. Morda je bil kritičen trenutek le v mladi dobi rastline (prve dve tri leta), ko še ni rodila in je bil rastni potencial temu primerno močan, saj si nisem želel vzgojiti previsokega drevesa v posodi, kasneje pa se je rastlina sama regulirala s plodovi, oz. je bilo potrebno kar skrbeti za gnojenje, da ni obmirovala in zastarala.
Navidezno je tole skregano s predstavami o figah a kot že mnogokrat rečeno, lonci in posode so tako zelo drugačno okolje od mesta na prostem, da se tu pravila spremenijo.
Moja filozofija je bila " posnemaj dogajanje v naravi" in če smo realni, je neko skromno životarjenje vedno obsojeno na propad, ker je poleg sigurno neko drugo bitje, ki dotično revše preraste ali pa poje.
Je pa resnica tudi to, da mi kdaj pa kdaj tudi ni uspelo.
Jaz imam fige po loncih še od, ... kaj pa vem kdaj, ... na oko od sredine 90-ih
in najboljši rezultati so bili z dobro šotno zemljo in nekaj peska ( ne več kot 5%, skratka malo), predvsem pa kar veliko gline. Ter obvezno gnojenje spomladi, ko rastlina raste. Morda je bil kritičen trenutek le v mladi dobi rastline (prve dve tri leta), ko še ni rodila in je bil rastni potencial temu primerno močan, saj si nisem želel vzgojiti previsokega drevesa v posodi, kasneje pa se je rastlina sama regulirala s plodovi, oz. je bilo potrebno kar skrbeti za gnojenje, da ni obmirovala in zastarala.
Navidezno je tole skregano s predstavami o figah a kot že mnogokrat rečeno, lonci in posode so tako zelo drugačno okolje od mesta na prostem, da se tu pravila spremenijo.
Moja filozofija je bila " posnemaj dogajanje v naravi" in če smo realni, je neko skromno životarjenje vedno obsojeno na propad, ker je poleg sigurno neko drugo bitje, ki dotično revše preraste ali pa poje.
Je pa resnica tudi to, da mi kdaj pa kdaj tudi ni uspelo.
Jaz imam bolgarko tudi v cca 30 l tekstilni posodi, ampak ji ne ustreza preveč. Potrebno je kar veliko zalivanja. Sicer se je že lepo razvejala in naredila kakih 15 nastavkov fig, vendar v primerjavi s pozimi ukorenijneno bavarko ni ravno bujna. Bavarka je zrasla kakih 80 cm (eno steblo), bolgarka pa ima 2 stebla višine kakih 50 cm.
Sem imela mojo tudi namen še nekaj časa pustiti v loncu.
Ko je pred časom začela dajati znake trpljenja in razbarvanosti listov in tudi epsom sol ni zalegla, sem jo dala v zemljo.
Počasi se popravlja. Začela je rasti in cveteti pri vsakem listku (odstranjujem figice).
Čez zimo jo bo treba pošteno zaščitit.
Mogoče ta vrsta ni najbolj srečna v loncih ??
Ko je pred časom začela dajati znake trpljenja in razbarvanosti listov in tudi epsom sol ni zalegla, sem jo dala v zemljo.
Počasi se popravlja. Začela je rasti in cveteti pri vsakem listku (odstranjujem figice).
Čez zimo jo bo treba pošteno zaščitit.
Mogoče ta vrsta ni najbolj srečna v loncih ??
Ant a ta potaknjenec bavarke imaš tudi v tako velikem loncu? Kakšno zemljo imaš? Moji potaknjenci v 3l loncih so pognali samo 20 do 30cm.
Juglans a te lončne fige imaš na prostem? Mene za močno šotno zemljo skrbi, da bi ob pomladnem in jesenskem deževju zadržala preveč vlage in bi korenine fige to slabo prenesle.
Juglans a te lončne fige imaš na prostem? Mene za močno šotno zemljo skrbi, da bi ob pomladnem in jesenskem deževju zadržala preveč vlage in bi korenine fige to slabo prenesle.
| crtj je napisal/a: |
| Po mojem ne ravno zelo obširnem poznavanju fig naj bi bilo tako, da je figa "rada" utesnjena v smislu, da če jo imaš v loncu, bo v startu hitreje napredovala - če pa gre v zemljo, torej v neomejen prostor za korenine, se bo najprej dolgo ukvarjala s koreninami in ne bo zgoraj kaj vidno napredovala. |
Ja in ne. V vsakem primeru se rastlina sprva ukvarja s koreninami, vendar pa v ugodnem okolju nekoliko več, temu pa nato sledi bujnejša rast, ki lahko traja tudi veliko let in šele nato nastopi generativna faza rastline. Rastline - vsa živa bitja težijo k temu, da maksimalno izkoristijo ugodnosti. Pač takrat, ko je ugodno za rast bo rastla in drugič, ko teh resursov ni več, bo pač izjemno rodila. Zanimivo, mi za ljudi ta pojav komentiramo kot pogoltnost in nekaj negativnega, pri rastlinah pa to razumemo kot nekaj izjemnega. (npr. bujno drevo, v katerem prepoznamo potencial za stoletika) Skratka povsem naravni mehanizmi.
V loncu ali pa kako drugače omejenem prostoru pa preje nastopi rodno obdobje. Podoben pojav se pojavlja pri slabotnih rastlinah, ne glede na gnojenje in ostale ugodnosti.
Tako bi nepresajena aladinova figa naslednje leto že naredila tri figice, pač toliko kolikor je letos naredila listov, druga, posajena v dobro zemljo in gnojena pa bi zrastla 1m in še leto dve ali tri nič fig. Optimum je po mojem mnenju nekje v sredini.
Jaz sem fige sadil enostavno v proizvodno šoto (TS3 z glino, N8, ...)
Gnojil sem z vodotopnimi gnojili, recimo nekaj za rože, ... formulacije, ... kaj jaz vem, malo več P in K kot N. Pri meni je pomembnejši faktor odzivanje rastline kot pa "recept" ali pa številke, ampak neko gnojilo za balkonsko cvetje za fazo cvetenja bo čisto optimalna izbira. Lahko pa se igračkaš in jo sprva razvajaš z neko uravnoteženo formulacijo 3x20 in kasneje s P in K poudarkom, tudi dober je briketiran gnoj, samo da je bolj kratkega daha, pa dober kompostiran hlevski gnoj enako in verjetno še marsikaj. Na kratko, vse skupaj je igra.
@figula, vsa bitja so v kletkah nesrečna in je potrebno kar nekaj "skakanja" okoli njih, da so vsaj na pogled videti zadovoljnjejša. Kaj se plete po njihovih "glavah" tako ali tako ne vemo.
@Mesar; nikoli nisem opazil tega problema, je pa resnica, da ne podstavljam podstavkov. Eventuelno v primeru, če mlado figico prestaviš v preveliko posodo, nato pa je izpostavljena izredni moči, takrat bi lahko zaštrajkala.
Moje stojijo pozimi v rastlinjaku, spomladi pa jih privlečem na prosto. Takle čas jih ponavadi prestaim nazaj v rastlinjak, da mi drugi rod ne uničuje nočna rosa.