Srečal sem par močeradov, tale je bil najbolj pri volji za poziranje. S seboj sem imel le telefon in sem bil jezen sam nase, ker nisem vzel "ta pravega" aparata.
Zato sem šel popoldan (spet v dežju) bolje opremljen še enkrat v gozd iskat njegove sorodnike in našel enega. Precej časa sem se z dežnikom, aparatom in flešem motovilil in valjal okoli njega, da sem dočakal trenutek, ko je obmiroval in sva si bila iz oči v oči na manj kot pol metra. Nisem uspel sproti preverjati posnetkov, če so uspeli, a ko sem jih lahko pregledal, sem presenečen opazil, kako otožen in mil je njegov pogled. Najraje bi ga vzel v dlan in pocrkljal. Ali ni prikupen?