Kdo jo pozna ?

[dafo]

Verjamem. In da odgovorim še na vprašanje s prejšnje strani, ja, za takšne liste (s tvoje priponke) me je zanimal izraz.

[Tonček]

metuljc je napisal/a:

Izraz smo pri botaniki uporabljali že pred 40 leti, torej v Sloveniji nikakor ni nov.

Bom spihal prah z Male flore Slovenije in pogledal.

[muha]

Pojavlja se tudi v gradivu za študente agronomije. . Domnevam, da ne od včeraj. Prva omemba je na dnu strani 7.

Sicer pa sploh ni redko, da imamo Slovenci in Hrvati enake izraze - čedalje več jih opažam. Pa nimam občutka, da bi slovarje prilagajali mi :wink:

[Tonček]

Roko na srce - Hrvati imajo veliko starejšo zgodovino agronomije. Začetek sega v leto 1919, začetek BTF Ljubljana pa je 1947. Profesorji, ki so začeli orat ledino agronomije Slovencev, so večinoma študirali v Zagrebu.

[Tonček]

Če še ostanemo pri izrazu "variegata" je to bolj širok izraz, kot je izraz "panaširan". Pomen izraza "variegata" je lepo opisan tule: https://sl.glosbe.com/en/sl/variegate . Uporablja se tudi npr. v zoologiji: Bombina variegata - hribski urh. "Panaširan" bo najbrž le botanični izraz.

[muha]

Tonček: moj drobni tisk se ni nanašal na agronomijo, pač pa na dnevno uporabljano pisano in govorno besedo.

[Tonček]

Hrvaški jezik je v polnem razcvetu in razvija posrečene izraze: vuneni travojed (ovca), okolokućni domobran (pes čuvaj), međunožno guralo (bicikl), okovratni dopupak (kravata) in slično. Ne verjamem, da bi si kaj sposojali pri nas.

[mravlja]

... so si že dolgo nazaj. Od panonskih Slovencev. Od tistih, ki jih mi (več) ne poznamo, jih pa še srečaš npr. v Vinkovcih.
Razcveta sosednjega jezika ne bi komentiral, se mi zdi, da se naslanjajo zdaj na sever, zdaj na jug - kakor jim bolj paše. Se pa pri nas kaj dosti ne "dogaja" - razen kakšno stopniščno ograjo še obrišemo prahu... (verjetno pa še tiste ne do čistega).

[figula]

O, se pri nas tudi zelo dogaja. Pisana beseda precej, pri govoru pa vsaj naglaševanje, če drugega ne.

Za krajšanje besed je naša generacija že preveč okorna in ukalupljena s tršicami pravopisa. Enostavno slabo beremo in pišemo okrajšave.
Drugo noviteto smo z veseljem posvojili - evo ti en lep okrasek: ... tudi ti sončki sodijo v razvoj jezika.

Naglaševanje - te niso ušesa še nikoli zabolela, ko se z ekrana derejo vrli TV voditelji in naglašujejo na zadnjem samoglasniku (brrrrr, me strese)

[mravlja]

Aja, barve...

Tu zaupam stroki. Bi pa kot zanimivost navedel tole:
"panaširanje" je prisotno tudi pri figah - pri njih plodovih. Francozi imajo figo "Panachè" z izrazitimi barvnimi "rebri". Italijani jo tudi imajo, kaj drugega kot "Variegato". Oba pomena sta nekako "pester/pisan". Na Iberskem polotoku pa je teh barvno "rebrastih" vrst fig še več, vse pa imenujejo z dodatkom "rimada" - ki se po naše sliši dokaj poetično - "rimana / v rimah". Ta izraz - riman - se je pri nas (sploh včasih) uporabljal za oznako kakega, praviloma dragocenega, rebrastega materiala v opremljanju prostorov (tekstilne obloge), pa tudi kakega uporabljenega progastega - rebrastega vzorca zunaj.
(ko smo že pri jeziku, špansko ne znam imam pa občutek, da imata tudi španski in slovenski narod presenetljivo veliko skupnega)

ps: figula, tega sam, laik pač, ne štejem za razvoj jezika - drugače pa - "wtf imho"