Iščem nekoga oziroma več soexperimentatorjev, predvsem z znanjem hidroponike. Imam utiliti prostor s cca 16 do 18°C in bi gojil solato in motovilec.
Sam bom lahko ponudil:
-Spektrometer, ki bo meril vse živo, tudi količino svetlobe na pisamezni klorofil. Gradnja lepo napreduje, še kak dan in bo kalibriran.
-Znanje in bogate elekktrotehniške izkušnje.
To dvoje in nabor LEDic iz Kitajske, kjer lahko sila poceni dobiš robo z napako ali kak višek iz proizvodnje (recimo zadnji krik mode modre z rdečim fosforjem 200 realnih W moči za 15€ http://www.ebay.com/itm/321834649301 ), ki pa je po analizi ponavadi zelo uporabna, bo zagotovilo hiter odziv in ustvarjanje luči skoraj poljubnega spektra.
Najprej pa bo treba prečesati raziskave in jih kritično ovrednotiti, recimo:
Tole zanimivo primerjavo sem našel. RYB je neverjetno boljša tudi od BRB, ki je zelo podobna, slednja ima več modre in manj rumene. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5377472/#!po=20.3125
SRB ima povsem napačne valovne dolžine rdečih LEDk, ali pa so prave in zato tako slabi rezultati. Je pa v tabeli odstotkov glede na optimalno osvetlitev navedeno tudi 680nm, ki jih na grafu ni.
Bo pa treba narediti korak naprej, PAR meritev je recimo po moje brez veze, kar trdijo tudi tule https://www.inda-gro.com/IG/sites/default/files/pdf/McCree%201972%20Revisited.pdf
Realno gledano je situacija še veliko hujša, samo si niso upali McCreeja povsem sesuti.
Predvsem imam v mislih vpliv kombinacije valovnih dolžin, recimo malo zelene v modro-rdeči konstelaciji naj bi krepko povečalo pridelek. Skratka smo na spolzkem terenu.
Ob pomoči spektrometra in LED diodk bi lahko hitro in dokaj poceni naredil poljubni spekter. Ali si zainteresiran za raziskavo v tej smeri, hidroponska solata bi bila verjetno optimalna za to, jaz pa o hidroponiki pojma nimam.
Še nekaj linkov na moje nedavne teme.
http://forum.gartlc.si/gartlc-about2428-0-asc-88.html
https://slo-tech.com/forum/t711794
http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=18&t=70557Nazadnje urejal/a Oldi 13 Dec 2017 12:00; skupaj popravljeno 2 krat
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Proizvodnja rastlin v umetno ustvarjenem okolju
Glede eko bio oh in sploh in tem kar je @metuljc malo više napisala:
Ne vem kaj je zdravstveno bolj neoporečno, hidroponsko gnojilo ali drek iz kravje riti, ki je pižrla vsemogoče zadeve.
Glede polnovrednosti solate sem prebral študije, kjer so ugotovili, da se da zadeve uravnavati z razmerji valovnih dolžin svetlobe in doziranjem gnojenja, recimo teden pred pobiranjem ji daš samo vodo in bo imela bistveno manj nitratov. Skratka verjamem, da je solata lahko boljša kot na soncu na sonaravni način, samo jaz bi moral naštudirati kup raziskav, en poznavalec bi jih pa samo prebral in bi mu bilo takoj vse jasno.
Če samo preveč pognojiš in dvigneš temperaturo na optimalno za divjo rast, boš imel pridelek trikrat prej ampak bo plastik fantastik. Moje ambicije so ravno kontra, če mi uspe, da raste 1m^2 solate za 1€/mesec mi ni problem 2 meseca čakati na optimalno kakovosten pridelek.
Skratka rabili bi tudi nekoga, ki bi lahko solato na šverc pomeril na vsebnost vsemogočih substanc.Nazadnje urejal/a Oldi 13 Dec 2017 11:52; skupaj popravljeno 1 krat
Ne vem kaj je zdravstveno bolj neoporečno, hidroponsko gnojilo ali drek iz kravje riti, ki je pižrla vsemogoče zadeve.
Glede polnovrednosti solate sem prebral študije, kjer so ugotovili, da se da zadeve uravnavati z razmerji valovnih dolžin svetlobe in doziranjem gnojenja, recimo teden pred pobiranjem ji daš samo vodo in bo imela bistveno manj nitratov. Skratka verjamem, da je solata lahko boljša kot na soncu na sonaravni način, samo jaz bi moral naštudirati kup raziskav, en poznavalec bi jih pa samo prebral in bi mu bilo takoj vse jasno.
Če samo preveč pognojiš in dvigneš temperaturo na optimalno za divjo rast, boš imel pridelek trikrat prej ampak bo plastik fantastik. Moje ambicije so ravno kontra, če mi uspe, da raste 1m^2 solate za 1€/mesec mi ni problem 2 meseca čakati na optimalno kakovosten pridelek.
Skratka rabili bi tudi nekoga, ki bi lahko solato na šverc pomeril na vsebnost vsemogočih substanc.Nazadnje urejal/a Oldi 13 Dec 2017 11:52; skupaj popravljeno 1 krat
Oldi, sicer nimam kaj pametnega prispevati k tvoji raziskavi - razen - da izrazim zanimanje in strinjanje z razmišljanji.
Tole:
je to uravnavanje valovnih dolžin svetlobe?
Imamo kar nekaj kemikov na forumu, upam, da bo kateri lahko naredil meritve. Tvojih vzorcev in še kakšnih, ki rastejo v "navadnih" pogojih.
Kakšno sposobnost vezanja ima solata, hmm? Če bi recimo gojil alge klorela, bi bila njihova čistost v nadzorovanjih pogojih zagotovo višja kot v bazenih npr. na kitajskem. Solata ni klorela - ali pač?
Tole:
| Citiram: |
| da se da zadeve uravnavati z razmerji valovnih dolžin in doziranjem gnojenja |
je to uravnavanje valovnih dolžin svetlobe?
Imamo kar nekaj kemikov na forumu, upam, da bo kateri lahko naredil meritve. Tvojih vzorcev in še kakšnih, ki rastejo v "navadnih" pogojih.
Kakšno sposobnost vezanja ima solata, hmm? Če bi recimo gojil alge klorela, bi bila njihova čistost v nadzorovanjih pogojih zagotovo višja kot v bazenih npr. na kitajskem. Solata ni klorela - ali pač?
| Oldi je napisal/a: |
| Glede eko bio oh in sploh in tem kar je @metuljc malo više napisala. |
Spoštujem tvoje početje, očitno si, kot praviš, človek elektro stroke, z zanimajnem bom spremljala tvoje poskuse in rezultate, verjemi.
Ampak, rastline so živa bitja, različni genskih zasnov, različnih odzivov na stresorje iz okolja, pod vplivom različnih intenzitet in kvalitet svetlobnega spektra razvijejo različne količine fotosintetskih pigmentov (ker gre za semenke, so to klorofil a, klorofil b, ksantofil in beta karoten), različno izrabljajo razpoložljive minerale, ti se med seboj ovirajo pri privzemu v rastlino, biološka razpoložljivost je lahko ob enaki vsebnosti v mediju različna, manjka lahko kak mineral v sledeh, recimo bor, UV svetloba, ki so ji rastline izpostavljene v naravi je pomembna, količlina CO2 v zraku tudi, pa vlaga v zraku (odprtost listnih rež je v neposredni povezavi z njo) in še bi se našlo. Kot gotovo veš, iz tega sledi, da se rastline ne vedejo kot mehanske naprave, katerih delovanje lahko vnaprej nastavimo.
S temle pisanjem ne bom prispevala k razvoju vzgoje rastlin v umetnih pogojih, vendar moram povedati, kar mi leži na duši. Obljubim, da potem ne bom več smetila...
Po vsem poglabljanju v svet rastlin in živali, ki v zvezi s pridelavo zelenjave pri meni intenzivno poteka zadnjih 15let, sem vedno bolj prepričana, da se "ta prava hrana" lahko pridela le na čimbolj naraven način. To pa zato, ker so v naravi vsi organizmi izpostavljeni vplivom druge žive in nežive narave. V naravi vsi med seboj nekako sodelujejo in vplivajo drug na drugega in se skupaj spreminjajo/razvijajo. Tudi človek je del tega naravnega procesa.
Problem pri človekovem ukvarjanju z naravo je ta, da ne vidi/pozna vse narave, zato se ukvarja samo z drobci, ki mu jih je uspelo do tega trenutka spoznati/odkriti. In na podlagi teh drobcev hoče naravo popraviti/izboljšati. To pa je pogubno početje, kar se kaže na vseh področjih.
Kako je zadeva kompleksna samo tale zanimivost:
- že kar nekaj časa se ukvarjam s fenomenom prsti, korenin, mikroživlja v tleh... Prst z vsem mikro življem deluje pri rastlinah podobno kot črevo pri človeku. Ravno tako kot mikroorganizmi v črevesju živali/človeka pripravljajo hrano v tako obliko, da jo telo lahko uporabi, tudi mikroorganizmi v živi prsti pripravljajo snovi, ki jih potem rastlina lahko uporabi. In, da bo zadeva še bolj zanimiva: odkrili so, da so si mikroorganizmi v tleh in v našem črevesju precej podobni in, da s hrano, ki je rastla na zgoraj opisani način, v naše telo vnesemo tudi nekaj teh "zemeljskih" mikroorganizmov... In zna biti, da tudi ti potem sodelujejo pri naši prebavi...
Bolj ko se poglabljam v Naravo, bolj vem, da nič ali bore malo vem. Zato sem prepričana, da bom lahko vzgojila kar najbolj pravo hrano samo tako, da se bom kar najmanj vtikala v njeno in okoliško življenje. Tako bom dopustila, da bo rastlina vsebovala vse, kar potrebujem.
Kar se tiče slabih stvari, ki jih vsebujejo rastline in živali, pa je edini pravi način ta, da očistimo naše okolje. Potem bomo vsi čisti, oziroma samo naravno umazani._________________naredimo svet lepši
Po vsem poglabljanju v svet rastlin in živali, ki v zvezi s pridelavo zelenjave pri meni intenzivno poteka zadnjih 15let, sem vedno bolj prepričana, da se "ta prava hrana" lahko pridela le na čimbolj naraven način. To pa zato, ker so v naravi vsi organizmi izpostavljeni vplivom druge žive in nežive narave. V naravi vsi med seboj nekako sodelujejo in vplivajo drug na drugega in se skupaj spreminjajo/razvijajo. Tudi človek je del tega naravnega procesa.
Problem pri človekovem ukvarjanju z naravo je ta, da ne vidi/pozna vse narave, zato se ukvarja samo z drobci, ki mu jih je uspelo do tega trenutka spoznati/odkriti. In na podlagi teh drobcev hoče naravo popraviti/izboljšati. To pa je pogubno početje, kar se kaže na vseh področjih.
Kako je zadeva kompleksna samo tale zanimivost:
- že kar nekaj časa se ukvarjam s fenomenom prsti, korenin, mikroživlja v tleh... Prst z vsem mikro življem deluje pri rastlinah podobno kot črevo pri človeku. Ravno tako kot mikroorganizmi v črevesju živali/človeka pripravljajo hrano v tako obliko, da jo telo lahko uporabi, tudi mikroorganizmi v živi prsti pripravljajo snovi, ki jih potem rastlina lahko uporabi. In, da bo zadeva še bolj zanimiva: odkrili so, da so si mikroorganizmi v tleh in v našem črevesju precej podobni in, da s hrano, ki je rastla na zgoraj opisani način, v naše telo vnesemo tudi nekaj teh "zemeljskih" mikroorganizmov... In zna biti, da tudi ti potem sodelujejo pri naši prebavi...
Bolj ko se poglabljam v Naravo, bolj vem, da nič ali bore malo vem. Zato sem prepričana, da bom lahko vzgojila kar najbolj pravo hrano samo tako, da se bom kar najmanj vtikala v njeno in okoliško življenje. Tako bom dopustila, da bo rastlina vsebovala vse, kar potrebujem.
Kar se tiče slabih stvari, ki jih vsebujejo rastline in živali, pa je edini pravi način ta, da očistimo naše okolje. Potem bomo vsi čisti, oziroma samo naravno umazani._________________naredimo svet lepši
Z obema se pretežno strinjam, daleč premalo vemo, da bi vedeli, kaj zares delamo. Pri raziskavah moraš pa imeti pod kontrolo vse parametre, da lahko oceniš vpliv n-tega, ki ga spreminjaš.
Lep primer je vreme, včasih je bilo sila nepredvidljivo, danes pa neverjetno dobro zadanejo. Tudi rastline bomo enkrat tako dobro razumeli.
V bistvu se pa ne gre za tako znanost, samo več glav več ve in skupaj lahko pridemo nekam in od oka vemo, kje smo. Recimo moji motovilčki eni fajn rastejo, drugi ne, o tem še nisem pisal, pa pojma nimam zakaj, premalo vem, zato so rezultati raziskave skoraj nični. Vse to naj bi delali iz veselja do raziskovanja, zaradi sreče, ko ti recimo zadeva pri polovici moči daje boljše rezultate.
Po planu naj bi spektrometer, ki ga delam, meril svetlobni tok, ki ga vsrka vsak od navedenih fotosintetskih elementov, pri klorofilih ločeno modri, zeleni in rdeči del. Hudič je, ker ne dobim pravih podatkov oziroma še premalo vem.
Če bo dovolj energije, bi naredil 8 kanalni regulator toka v LEDice, nastavljal bi ga prek Androida, lahko bi nastavil počasni zagon zjutraj, z drugačnim spektrom kot opoldne. Da različnih avtomatskih časovno, barvno, inzenzitetnih shem ne omenjam.
Pa seveda vlažnost, CO2, ventilator..
Eno zanimivo primerjavo med fluorescenco in LED sem našel, pridelek so tudi poiskušali. Sicer gre za proizvajalca LED luči http://illumitex.com/effects-t5-fluorescent-vs-led-f3-spectrum-vs-led-x5-spectrum-two-lettuce-varieties-using-identical-light-intensities-white-paper-1159
F3 je klasična 660 450nm v razmerju približno 7:1, X5 pa je kombinacija 660 in tople bele (zelo malo modre in veliko rumene)
Lep primer je vreme, včasih je bilo sila nepredvidljivo, danes pa neverjetno dobro zadanejo. Tudi rastline bomo enkrat tako dobro razumeli.
V bistvu se pa ne gre za tako znanost, samo več glav več ve in skupaj lahko pridemo nekam in od oka vemo, kje smo. Recimo moji motovilčki eni fajn rastejo, drugi ne, o tem še nisem pisal, pa pojma nimam zakaj, premalo vem, zato so rezultati raziskave skoraj nični. Vse to naj bi delali iz veselja do raziskovanja, zaradi sreče, ko ti recimo zadeva pri polovici moči daje boljše rezultate.
| metuljc je napisal/a: |
Ampak, rastline so živa bitja, različni genskih zasnov, različnih odzivov na stresorje iz okolja, pod vplivom različnih intenzitet in kvalitet svetlobnega spektra razvijejo različne količine fotosintetskih pigmentov (ker gre za semenke, so to klorofil a, klorofil b, ksantofil in beta karoten), različno izrabljajo razpoložljive minerale, ti se med seboj ovirajo pri privzemu v rastlino, biološka razpoložljivost je lahko ob enaki vsebnosti v mediju različna, manjka lahko kak mineral v sledeh, recimo bor, UV svetloba, ki so ji rastline izpostavljene v naravi je pomembna, količlina CO2 v zraku tudi, pa vlaga v zraku (odprtost listnih rež je v neposredni povezavi z njo) in še bi se našlo. Kot gotovo veš, iz tega sledi, da se rastline ne vedejo kot mehanske naprave, katerih delovanje lahko vnaprej nastavimo. |
Po planu naj bi spektrometer, ki ga delam, meril svetlobni tok, ki ga vsrka vsak od navedenih fotosintetskih elementov, pri klorofilih ločeno modri, zeleni in rdeči del. Hudič je, ker ne dobim pravih podatkov oziroma še premalo vem.
Če bo dovolj energije, bi naredil 8 kanalni regulator toka v LEDice, nastavljal bi ga prek Androida, lahko bi nastavil počasni zagon zjutraj, z drugačnim spektrom kot opoldne. Da različnih avtomatskih časovno, barvno, inzenzitetnih shem ne omenjam.
Pa seveda vlažnost, CO2, ventilator..
Eno zanimivo primerjavo med fluorescenco in LED sem našel, pridelek so tudi poiskušali. Sicer gre za proizvajalca LED luči http://illumitex.com/effects-t5-fluorescent-vs-led-f3-spectrum-vs-led-x5-spectrum-two-lettuce-varieties-using-identical-light-intensities-white-paper-1159
F3 je klasična 660 450nm v razmerju približno 7:1, X5 pa je kombinacija 660 in tople bele (zelo malo modre in veliko rumene)