Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Glifosat, Roundup, boom efekt, GSO, laži, zdravje
-
stara postaja
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Meni pa je najboljša zgodba o lobistu, ki trdi, da je glifosat tako varen, da ga lahko pijemo.
https://www.youtube.com/watch?v=ovKw6YjqSfM
https://www.youtube.com/watch?v=ovKw6YjqSfM
Opažam nekakšni dve nasprotujoči si smeri v tej debati in če prvo opredelim kot aktivistično, (povzemam po predhodno omenjenem v tematiki o boom efektu) potem naj drugo stran poimenujem uspavano potrošniško.
Greste se boj eden proti drugemu, namesto da bi si prisluhnili in dopuščali različna mnenja, Dobesedno se mlatite z dokazi in nedokazi, še več, uporabljate "udarce" pod pasom, ko izpostavljate domnevna podtikanja, laži, izvlečke iz konteksta in podobne diskvalifikacije. Prepričani v vsemogočnost znanosti ter njihove načelne poštenosti ste zaslepljeni v samem svojem bistvu. Ne trdim, da ima takšne težave le ena stran, vseeno pa je razmerje nesorazmerno iz vsaj enega razloga, ki je nepošten.
Povejte, pokažite mi en sam absolutni primer in na drugi strani, priznajmo si koliko "afer" je svet že doživel na znanstvenem, tehnološkem in zdravstvenem področju.
Obravnavano področje je silno občutljivo iz enostavnega razloga. Hrana nam predstavlja pra-arhetip preživetvenega vzorca, ne le zgolj skozi fizično dimenzijo, pač pa tudi skozi kulturo, običaje, status in nasploh našo prepoznavnost v družbi. Naravno je, da se tako v človeku ob različnih pogledih porajajo občutki ogroženosti ali pa večvrednosti (če omenim zgolj skrajnosti) in to se potem generira v NEOBJEKTIVNEM zagovarjanju svojih stališč.
Uporaba herbicidov v masovnem kmetijstvu daje trenutno vtis nezamenljive in edine uporabne prakse, vse nasprotno pa nas avtomatsko ogroža s porajajočimi dvomi kako naprej. (zgolj na hitro nakazujem kje vidim poanto težave) Vzporeden porast "novih" ali pa do sedaj izjemno redkih bolezni upravičeno poraja dvom v pravilnost današnjega načina življenja in to bi za trezne ljudi moral biti dovlj jasen znak za razmišljanje o alternativah. V tako obsežnih sistemih kot je sodobna Agronomija se opazne spremembe dogajajo v desetletjih, če ne več (že znotraj razvitega sveta, kaj šele na relaciji nas in tretjega sveta) in neznanska gneča v bolnišnicah daje že slepemu slutiti, da je dinamika pošastno zaskrbljujoča.
V nadaljevanju razmišljam.
Kako in katera znanstvena ustanova lahko dejansko izvede široko šudijo o vplivu določenih snovi na žive organizme, če s tem spodkopava osnovno filozofijo današnjega časa, kulture, ekonomije, politike, in vse to v pravno sprejemljivih ter morda celo nesprejemljivih sferah? (ne lažimo si, to je sestavni del človeškega ravnanja na vseh ravneh družbe)
- ali pa razvija kmetijske prakse brez uporabe nekaterih sodobno sprejemljivih prijemov skupaj z morebiti spremenjenim načinom prehranjevanja - življenja nas kot posameznikov.
Kako naj vemo, da morda celo že ne obstajajo dokazi, pa so nam nekako nevidni?
... recimo toliko.
Z ozirom na vse to menim, da je stran "potrošnikov" veliko bolj neobjektivna v svojem zagovarjanju, kot pa nasprotna. Namreč raziskave so verjetno kar praviloma financirane s strani držav (te vedno stremijo k utečenem redu v izogib konfuznosti družbe) ali pa kapitalsko orientiranih korporacij kot sponzorjev inštitutov in nasploh organizacij na tem področju.
Seveda je prikrita žaljivost ter vzvišenost posameznikov poglavje za sebe, ki je zgolj odraz stopnje osebne ravni dotičnega, ki se na takšen način predstavlja.
Pravzaprav vse bolj dvomim v smiselnost odpiranja tovrstnih tem, ker ne rezultirajo v konstruktivni razpravi. Trenutno še ne.
V bistvu je vse skupaj ena velika škoda, ker se posamezen poizkus razmišljanja z lastno "glavo" izniči z argumentom "pripni mi link do kredibilne študije". Zgleda, kot da so to v tem trenutku "naši" družbeni gabariti. Do tam sežemo, dalj od tega pač ne.
Greste se boj eden proti drugemu, namesto da bi si prisluhnili in dopuščali različna mnenja, Dobesedno se mlatite z dokazi in nedokazi, še več, uporabljate "udarce" pod pasom, ko izpostavljate domnevna podtikanja, laži, izvlečke iz konteksta in podobne diskvalifikacije. Prepričani v vsemogočnost znanosti ter njihove načelne poštenosti ste zaslepljeni v samem svojem bistvu. Ne trdim, da ima takšne težave le ena stran, vseeno pa je razmerje nesorazmerno iz vsaj enega razloga, ki je nepošten.
Povejte, pokažite mi en sam absolutni primer in na drugi strani, priznajmo si koliko "afer" je svet že doživel na znanstvenem, tehnološkem in zdravstvenem področju.
Obravnavano področje je silno občutljivo iz enostavnega razloga. Hrana nam predstavlja pra-arhetip preživetvenega vzorca, ne le zgolj skozi fizično dimenzijo, pač pa tudi skozi kulturo, običaje, status in nasploh našo prepoznavnost v družbi. Naravno je, da se tako v človeku ob različnih pogledih porajajo občutki ogroženosti ali pa večvrednosti (če omenim zgolj skrajnosti) in to se potem generira v NEOBJEKTIVNEM zagovarjanju svojih stališč.
Uporaba herbicidov v masovnem kmetijstvu daje trenutno vtis nezamenljive in edine uporabne prakse, vse nasprotno pa nas avtomatsko ogroža s porajajočimi dvomi kako naprej. (zgolj na hitro nakazujem kje vidim poanto težave) Vzporeden porast "novih" ali pa do sedaj izjemno redkih bolezni upravičeno poraja dvom v pravilnost današnjega načina življenja in to bi za trezne ljudi moral biti dovlj jasen znak za razmišljanje o alternativah. V tako obsežnih sistemih kot je sodobna Agronomija se opazne spremembe dogajajo v desetletjih, če ne več (že znotraj razvitega sveta, kaj šele na relaciji nas in tretjega sveta) in neznanska gneča v bolnišnicah daje že slepemu slutiti, da je dinamika pošastno zaskrbljujoča.
V nadaljevanju razmišljam.
Kako in katera znanstvena ustanova lahko dejansko izvede široko šudijo o vplivu določenih snovi na žive organizme, če s tem spodkopava osnovno filozofijo današnjega časa, kulture, ekonomije, politike, in vse to v pravno sprejemljivih ter morda celo nesprejemljivih sferah? (ne lažimo si, to je sestavni del človeškega ravnanja na vseh ravneh družbe)
- ali pa razvija kmetijske prakse brez uporabe nekaterih sodobno sprejemljivih prijemov skupaj z morebiti spremenjenim načinom prehranjevanja - življenja nas kot posameznikov.
Kako naj vemo, da morda celo že ne obstajajo dokazi, pa so nam nekako nevidni?
... recimo toliko.
Z ozirom na vse to menim, da je stran "potrošnikov" veliko bolj neobjektivna v svojem zagovarjanju, kot pa nasprotna. Namreč raziskave so verjetno kar praviloma financirane s strani držav (te vedno stremijo k utečenem redu v izogib konfuznosti družbe) ali pa kapitalsko orientiranih korporacij kot sponzorjev inštitutov in nasploh organizacij na tem področju.
Seveda je prikrita žaljivost ter vzvišenost posameznikov poglavje za sebe, ki je zgolj odraz stopnje osebne ravni dotičnega, ki se na takšen način predstavlja.
Pravzaprav vse bolj dvomim v smiselnost odpiranja tovrstnih tem, ker ne rezultirajo v konstruktivni razpravi. Trenutno še ne.
V bistvu je vse skupaj ena velika škoda, ker se posamezen poizkus razmišljanja z lastno "glavo" izniči z argumentom "pripni mi link do kredibilne študije". Zgleda, kot da so to v tem trenutku "naši" družbeni gabariti. Do tam sežemo, dalj od tega pač ne.
| Citiram: |
| V bistvu je vse skupaj ena velika škoda, ker se posamezen poizkus razmišljanja z lastno "glavo" izniči z argumentom "pripni mi link do kredibilne študije". |
Iz preprostega razloga, ker je "razmišljanje z lastno glavo" v ogromni večini primerov faljeno. Bolj kot se gre v podrobnosti, bolj kot so potrebna predznanja za razumevanje neke tematike, bolj je faljeno. Zato se ne verjame na lepe oči, ampak je potrebno trditve podpreti.
| krnekdo je napisal/a: |
| Vsak z dobrim razumevanjem tematike, ki naredi kredibilno študijo/poizkus, ki je ponovljiva, da jo po potrebi izvedejo še drugi. |
Preveč enostavna trditev, da bi dala merodajne rezultate v praksi. Teoretično pa že.
@muha; ne poznam dejstev, mislim pa, da enostavno ne uporabljajo več te aktivne snovi, ne glede na tržno ime pripravka. Alternativ na tem področju je veliko, tako da večjih težav verjetno ni.
| juglans je napisal/a: |
| Opažam nekakšni dve nasprotujoči si smeri v tej debati in če prvo opredelim kot aktivistično, (povzemam po predhodno omenjenem v tematiki o boom efektu) potem naj drugo stran poimenujem uspavano potrošniško. |
Juglans, nikar nas vseh "neaktivistov" ne meči v koš uspavanih potrošnikov. Oz., korektneje, sama sebe gotovo ne mečem v ta koš. Bolj mi je všeč izraz "realisti". In nisem edina, verjemi.
Res me zanima, kdo financira vse raziskave (o znanstvenosti njih ne bom sodila), na katerih, vsaj tako je videti, temeljijo navedbe v zapisu figule? Ker, navajaš: " Z ozirom na vse to menim, da je stran "potrošnikov" veliko bolj neobjektivna v svojem zagovarjanju, kot pa nasprotna.Namreč raziskave so verjetno kar praviloma financirane s strani držav (te vedno stremijo k utečenem redu v izogib konfuznosti družbe) ali pa kapitalsko orientiranih korporacij kot sponzorjev inštitutov in nasploh organizacij na tem področju. "
Ne mislim se prepirati, ne vidim razloga, da bi bili na dveh bregovih brez konstruktivne komunikacije, a bodimo korektni. Glej, sama (sicer na drugih področjih raziskovanja) poznam kar nekaj ljudi in ne morem sprejeti, da so, ker so rezultati njihovih raziskav financirani od države in evropskih institucij (in denar dobijo po dolgih in napornih pisanjih projektov in utemeljevanj in v hudi konkurenci) kar tako ožigosani kot nekredibilni oz. bolj neobjektivni kot oni drugi (za katere sprašujem, kod jih financira).
Muhi pišeš: @muha; ne poznam dejstev, mislim pa, da enostavno ne uporabljajo več te aktivne snovi, ne glede na tržno ime pripravka. Alternativ na tem področju je veliko, tako da večjih težav verjetno ni.
Katere so te alternative, katera so sredstva, ki imajo enak ali primerljiv učinek, a niso "škodljiva za okolje", kot inrkiminirani glifosat?
Ne razumi narobe, ne zagovarjam uporabe le-tega, a dokler ni druge možnosti, ki bi bila ekvivalentna (vsaj jaz je ne poznam), ne vidim izhoda. Pa tu ne gre za uporabo na 20 kvadratov moje poti, ki je zapleveljena, ampak, za globalno zgodbo.
Obstajajo uspešne kmetije, ki gospodarijo na drugačne načine.
Nprimer: biodinamična metoda ne uporablja nobenih "industrijsko" izdelanih FFS.
V knjigi "Kmetovanje po biološko-dinamični metodi" (Sattler-Wistinghausen, 1985) je na začetku predstavljeno in razčlenjeno delovanje kar nekaj kmetij, ki na ta način obdelujejo zemljo in gojijo živali že vrsto let (najdlje od leta 1929, pa 1955, 1957, 1963,...). Že res, da je knjiga že kar stara, ampak že takrat je najsatrejša kmetija na ta način kmetovala 56let, kar gotovo ni samo poskus nečesa kar se ne da. Velikost kmetij se giblje med 21.5ha do 142ha kmetijske površine.
Glede na to, da pri nas povprečna velikost kmetije znaša 6.8ha (če sem našla pravi podatek), mislim, da izgovor, da se brez kemije ne da, ne vzdrži._________________naredimo svet lepši
Nprimer: biodinamična metoda ne uporablja nobenih "industrijsko" izdelanih FFS.
V knjigi "Kmetovanje po biološko-dinamični metodi" (Sattler-Wistinghausen, 1985) je na začetku predstavljeno in razčlenjeno delovanje kar nekaj kmetij, ki na ta način obdelujejo zemljo in gojijo živali že vrsto let (najdlje od leta 1929, pa 1955, 1957, 1963,...). Že res, da je knjiga že kar stara, ampak že takrat je najsatrejša kmetija na ta način kmetovala 56let, kar gotovo ni samo poskus nečesa kar se ne da. Velikost kmetij se giblje med 21.5ha do 142ha kmetijske površine.
Glede na to, da pri nas povprečna velikost kmetije znaša 6.8ha (če sem našla pravi podatek), mislim, da izgovor, da se brez kemije ne da, ne vzdrži._________________naredimo svet lepši