Stare, že pozabljene in narečne besede, izrazi

[MARIJAV]

Mogoče kot pri nas žehta, ki pomeni pranje perila na veliko ob sobotah, ko še ni bilo pralnih strojev?_________________Živeti na podeželju je najlepše!

[Žlehtnoba]

Hja, lahko tudi

Fjehta je namreč sinonim za vsakršno "sitno delo"._________________go with your instinct to live as you want

[elstar]

Mi pa "fehtamo", če nekoga nekaj prosimo.

[Žlehtnoba]

Ja itak, samo... Fehtati kot glagol je eno, fjehta kot samostalnik je pa drugo, ni res?

Čeprav... Poznamo tudi izraz fukfehtar, ki je... no, ja, samostalnik, ki označuje osebo, ki "prosi" za... "tisto" pač _________________go with your instinct to live as you want

[muha]

Ko že fehtamo še ena zanimivost okrog te besede: Besedici berač in prosjak se je poleg označevanja osebe, ki berači/prosi vsaj pri nas uporabljala tudi za kopice zloženih snopov prosa. Te snope smo po žetvi, dokler jih niso naložili na voz, postavili s klasjem pokonci, po nekaj skupaj v stožec, da so se podpirale. In tem kopicam smo rekli berači . Šele kasneje mi je kapnilo, da zato, ker so bile iz prosa, torej prosjaki .

[MARIJAV]

Čemu pa je pri žitu služil povresl?_________________Živeti na podeželju je najlepše!

[muha]

MARIJAV je napisal/a:

Čemu pa je pri žitu služil povresl?

Za snope vezat, vsaj pri nas. Na poseben način zvit in na dva kraka razprt šop žita. Se ga je bilo treba kar naučiti zvijati, da se pri vezanju ni razprl.

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%C5%BDanjica_v_Vi%C5%A1evku_dela_povreslo_1962.jpg

[MARIJAV]

Muha, točno tako, tudi slika dokaj nazorno pokaže način izdelave tega poveza za snop. Kot otrok sem to mimogrede obvladala in mi je na žetvi bilo to moje najljubše in najlažje opravilo._________________Živeti na podeželju je najlepše!

[MARIJAV]

A kdo ve kaj smo pri nas imenovali "kropček" in čemu je služil. To je nekaj iz moje rane mladosti._________________Živeti na podeželju je najlepše!

[muha]

Očitno škropčka nihče ne pozna, oziroma, morda ga poznamo a pod drugim imenom. Nam izdaš, kaj je?