Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Vem, danes sem "hiperproduktiven"; tudi to temo sem v celoti obredel
Nekaj mi vseeno ne da miru, pa bom kar na slepo ustrelil (glede na vaše bogate izkušnje dvomim, da bi ne dobil kakega nasveta / poduka): tema je bokaši & zunanji kompost na vrtu & zima...
Dejstva, ki sem jih razbral s prebiranjem foruma (teme):
- MO ne marajo neposredne sončne svetlobe; - pod določeno temp. nehajo delovati. - bokaši fermentirano snov je najbolje zagrebsti pod snov v kompostu (jaz jo zagrebem pod travni odkos).
Sedaj pa vprašanje: Bi bilo v redu, če pozimi fermentirano snov enostavno vržem v kompost in jo zasujem z otrobi (enakimi, kot sem jih uporabil za pripravo bokaši posipa)? Če ne, zakaj ne oziroma, kaj bi bilo bolj priročno / pravilno? Spomladi bi seveda nadaljeval cikel z odmetom zelenega odreza (drevesa/grmovnice) ter odkosa (trava).
(se počutim kot prvošolček, ki ima na vsak odgovor še dodatno vprašanje zakaj - ne mi zamert)_________________go with your instinct to live as you want
Danes nisem vedel, kaj početi, pa sem na kose natrgal precej kartona, ki se mi je valjal v kleti. Vem, da sem pred časom prebral na tem forumu, da je karton "kao super-duper" za kopmost, pa tega zdaj ne najdem (tudi iskanje po ključnih besedah mi je vrgel neke vrtnice itd ven... ok, nima veze). Skratka, tist karton sem potem na kompostu zalil s 30l postane vode, ki sem ji prej vmešal cca 1/2 l organko fermentacijske tekočine. Zdaj, ali sem ga pobiksal ali ne, boste povedali znalci. Za vikend bom najverjetneje kosil, tako da bo komplet kup dobil novo pošiljko zelenega org. materiala za predelat
Mi je pa v užitek gledat, kako MO požirajo organsko snov na kompostnem kupu. Česa takega - priznam - še nisem videl in če ne bi videl, pomoje ne bi verjel. Vsebina organkota, čez pa trava; v teh dneh, ko so temperature precej visoke (in najbrž zaradi tega pospešena predelava?) v parih dneh kup uplahne... Ravno danes sem "firbcal" pred tem dodatkom kartona - sobotna akcija org. kante + travni odkos - kup se je (spet) znižal za kakih 20+ cm - noro
Komaj čakam jesen, da odprem kompostnik pa potem poročam, kaj se je zgodilo s kupom - pričakujem (no, močno upam) 1A kompost _________________go with your instinct to live as you want
Pa saj pomoje ne delam kakih izumov - zvesto sledim vašim idejam & navodilom, ker vidim, da ste nekateri res... Ne vem, kako bi se izrazil, da bi vam ne delal krivice... Skratka, že v eni drugi temi in precej časa nazaj sem izrazil zadovoljstvo, navdušenje in obenem zahvalo za vse znanje, ki ga nekateri nesebično podajate naprej vsem neukim laikom ter mestnim pobalinom. Saj se pa česa še znamo naučiti, ni šment! _________________go with your instinct to live as you want
Danes sem dobil še eno izmed potrditev, da očitno nekaj delam prav, kar se kompostiranja tiče. Ob praznjenju organka sem namreč prej razbrskal kompost (da svežo vsebino organka prekrijem s kompostnim kupom) in tam je kar mrgolelo... Resnično - če ne bi videl, ne bi verjel - koliko deževnikov! Pred dvema mesecema sem resda dodal precej kartona, za katerega imam v spominu, da je nekdo na tem forumu pisal, da ga imajo deževniki neizmerno radi, ampak tole danes... Res sem bil prijetno presenečen. _________________go with your instinct to live as you want
Pred časom sem na glas tule razmišljal, kako bom čez zimo vkopaval organko vsebino v kompostni kup. V zimskih razmerah naj bi bilo vse zmrznjeno, zato je bila ideja zakopavanja fermentiranih ostankov s pomočjo otrobov. Naredil sem test, kako bi se to obneslo... No, v razmerah s temperaturami nad ničlo se očitno ne obnese, ker se je na otrobih naredila bela plesen. Otrobi so sicer "zastrli" tist značilen vonj ostankov (moram vseeno paziti na okolico, ker nisem na samem, ampak so še druge bajte naokoli), ampak vse izgleda, da nudijo tudi dobre pogoje za razrast plesni.
Skratka: tekom sezone otrobi NE, pozimi pa bo najbrž že šlo na ta način... _________________go with your instinct to live as you want
Žlehtnoba, bela plesen na otrobih ti pove, da MO opravlja svoje delo tako kot je treba. Sam imam v rastlinjaku čez zimo dva plastična kontejnerja kamor nosim kuhinjske odpadke in poleg otrobov dodajam tudi suho listje vsebino pa prekrijem s slamo. V prvega samo odlagam fermentirane odpadke in jih prekrivam, v drugem pa na vsake 3 dni vsebino premečem. V drugem tako veliko hitreje dobim zrel kompost (odvisno od zunanje temperature a najkasneje v 30 dneh) prijetnega vonja, ki ga raztrosim po rastlinjaku. Ko je drugi izpraznjen ga napolnim z vsebino iz prvega in tako pospešim proces kompostiranja. V oba kontejnerja pa vsakih 7 dni dodam raztopino sladkane deževnice, malo amonijaka žlico moke in kvas. V rastlinjaku gojim paradižnike že 9. leto brez menjave zemlje in nimam nobenih problemov, paradižnik pa mi vsako leto obilno obrodi. Preostali kompost roma v privzdignjene grede in do sredine maja imam gredice lepo pognojene. Čez zimo tako porabim okoli 30 kg otrobov in 3 velike vreče za odpadke suhega listja._________________LP LadoNazadnje urejal/a matelicl 22 Okt 2018 05:35; skupaj popravljeno 1 krat
Žlehtnoba: normalno je, da se je na otrobih naredila plesen - pospešeno razpadanje pač. Taka plesen se naredi tudi na mulčenju, kadar ga po plasteh posujem z organkom.
Glede zakopavanja pozimi: sedajle v jeseni si nagrabi za par vreč listja in ostalih organskih odpadkov. Če fermentiranih odpadkov ne moreš zakopati, jih vsakokrat prekriješ s pošteno plastjo listja (pol 70 litrske vreče je čisto dovolj), malo potlačiš in pred padavinami zaščitiš s kartonom, folijo ali čim podobnim. S tem precej omiliš tudi uhajanje vonja.
Računaj na to, da bodo odpadki kljub temu do spomladi počakali v nespremenjenem stanju. Enako je, če jih zakoplješ v zemljo. Dokler se tla ne ogrejejo, se ostanki ne razkrajajo. Lahko si pa tudi pripraviš en večji sod, kamor jih odlagaš do takrat, ko se zunaj dovolj otopli.
Pač, nimam še prakse s tem pozimi (šele letos začel z bokašijem). Se pravi pozimi pride prav vsaka suha snov (listje, karton, tudi otrobi), predvidevam pa, da časopisni papir ni ravno primeren zaradi črnila (razna barvila, mogoče primesi kakih kovin? Ne vem, kaj uporabljajo v tiskarnah).
Sicer sem pa računal na nedelovanje MO v hladnih dneh, ja. Se je že tule nekje o tem pisalo, da grejo nekako pod 10 (ali stopinjami na "zaslužen počitek" in spomladi, ko se temp. spet dvignejo nad to cifro, vstanejo in grejo nazaj delat
Bom poročal tudi o tem, kaj bom dobil iz kompostnega kupa, ko ga odprem - s tem bom zastrl vrt, potem pa priprava na nov letni cikel._________________go with your instinct to live as you want
Zelo se ti splača nabrati tudi krtine in jih shraniti v žaklih v kakšni vrtni lopi ipd. Ko izprazneš vedro s fermentiranimi odpadki, jih po plasteh sproti zakrivaš s suho snovjo.
Če imaš možnost, naberi čim bolj preperelo listje. Ponavadi se skriva pod plastjo akutalnega jesenskega. Jaz ponavadi naberem eno leto staro listje, še predno novo dol pade. Bukovi, gabrovi gozdovi so super.
Kot so že omenili - otrobi so vir hrane za mikrobe. Z veseljem so se razmnožili na otrobe in jih začeli predelovati. Bela plesen je ponavadi zelo dober pokazatelj tega.
Preberi še parkrat tale citat. Je matelicl opisal zelo dober sistem kako ravnati s fermentiranimi odpadki. Intenzivnost kompostiranja prilagodiš svojim zmožnostim glede časa in energije.
matelicl je napisal/a:
Sam imam v rastlinjaku čez zimo dva plastična kontejnerja kamor nosim kuhinjske odpadke in poleg otrobov dodajam tudi suho listje vsebino pa prekrijem s slamo. V prvega samo odlagam fermentirane odpadke in jih prekrivam, v drugem pa na vsake 3 dni vsebino premečem. V drugem tako veliko hitreje dobim zrel kompost (odvisno od zunanje temperature a najkasneje v 30 dneh) prijetnega vonja, ki ga raztrosim po rastlinjaku. Ko je drugi izpraznjen ga napolnim z vsebino iz prvega in tako pospešim proces kompostiranja. V oba kontejnerja pa vsakih 7 dni dodam raztopino sladkane deževnice, malo amonijaka žlico moke in kvas ... Čez zimo tako porabim okoli 30 kg otrobov in 3 velike vreče za odpadke suhega listja.
. Po kmečko se reče, da ti vse, kar je treba že "pamet razodeva". 
_________________go with your instinct to live as you want
_________________go with your instinct to live as you want
_________________go with your instinct to live as you want