Poročilo o stanju planeta

[Pepe]

Andrej Banko je napisal/a:

Ja, po moje bi za začetek mogli vsi, v prvi vrsti pa proizvajalci, razmisliti, kateri izdelki bi se brez problemov prodajali brez kakršnekoli embalaže.

Takega razmisleka seveda zlepa ne bo. Denar bo pravi način za 21-to stoletje.
Embalaža bi morala biti natančneje specificirana, deklarirana v posameznem prodajnem kosu in potrošniki bi jo morali kupiti (plačati kavcijo). Cena odvisna o realne možnosti reciklaže materiala. Denimo steklo ima sicer visoko maso, se pa dobro reciklira. Ko embalažo vrnemo, dobimo denar nazaj. Kot je ponekod rešeno za plastenke in pločevinke. Cena bi morala biti kar visoka in enotna vsaj za EU. Tako visoka, da bi se na sprehodu že zaradi denarja podal v hrib po plastenko, ki jo je nekdo zalučal s ceste, če me ekologija ni prepričala. Kot potrošnika pa bi me izdelek z več embalaže in zato višjo ceno odbijal, da ga sploh kupim. Odkup resno sortirane embalaže bi odprl nova delovna mesta.
Seveda pa bi se našo potrošniško življenje zakompliciralo.
Že za trenutni sistem mi ni jasno, zakaj zbiralniki za frakcije, ki jih po večini po Sloveniji ne moremo oddati v sistem odpadkov, ki zbira doma, niso obvezni pri trgovskih centrih. Denimo steklo, papir. V trgovini ga dobim, tja ga vrnem, ker je to tudi standardna pot običajnega potrošnika.

[Nanook]

DavidJ je napisal/a:

Če se ti samo zdi, še ne veš ;) Stvari moraš malo poznati, da lahko kaj meniš. Treba je kaj konkretnega narediti. Kvazi filozofov je toliko, da bi jih lahko z vilami nakladal.

In po čem sklepaš, da stvari ne poznam?

aladin je napisal/a:

Tudi pri pridobivanju komposta odpadek preneha biti odpadek. Pa vlačimo listje iz gmajne, kje so šele ukrepi, ki stremijo k zmanjševanju odpadkov...

Kompostiranje in koncept waste-to-energy sta pa dva dokaj različna pristopa. Razen če vzameš, da bi potem kuril kompost (ali pa te organske odpadke, biogorivo ipd. traparije), namesto da bi ga (ko je končan seveda) dal na vrt.

Tole o vlačenju listja iz gmajne sem že nekje brala in se mi je že takrat zdela ena taka velika bedarija.

[mravlja]

Nanook je napisal/a:

... Tole o vlačenju listja iz gmajne sem že nekje brala in se mi je že takrat zdela ena taka velika bedarija.

Tole vlačenje listja iz gmajne - je večstoletna praksa slovenskega (mislim pa, da tudi širšega) podeželja, z njim so nastiljali živini in je tako postalo osnova še danes najboljšemu gnojilu - živalskemu gnoju (ki se ga ne dobi v vrečah, škatlah... in je podatkov o njem očitno res pre-malo ; ). Danes je tako listje lahko osnova za zelo zelo dober kompost in kdor ima priliko in čas (pa seveda vrt), pa ga vseeno pusti v gozdu, si dela škodo.

[Nanook]

mravlja je napisal/a:

Nanook je napisal/a: ... Tole o vlačenju listja iz gmajne sem že nekje brala in se mi je že takrat zdela ena taka velika bedarija. Tole vlačenje listja iz gmajne - je večstoletna praksa slovenskega (mislim pa, da tudi širšega) podeželja, z njim so nastiljali živini in je tako postalo osnova še danes najboljšemu gnojilu - živalskemu gnoju (ki se ga ne dobi v vrečah, škatlah... in je podatkov o njem očitno res pre-malo ; ). Danes je tako listje lahko osnova za zelo zelo dober kompost in kdor ima priliko in čas (pa seveda vrt), pa ga vseeno pusti v gozdu, si dela škodo.

Brez skrbi, vem kako pomemben je živalski gnoj za kvalitetno zemljo. Ga tudi sama uporabljam, imam to srečo, da ima prijateljica kmetijo, kamor lahko hodim po gnoj in točno vem, kaj dobim.

Listje v gozdu pa ni namenjenu vrtičkarskemu preseravanju, ampak ima v gozdu svojo funkcijo. Pred več stoletji nas pač ni bilo skoraj 8 milijard.

[mravlja]

In kakšen gnoj ti misliš, da dobiš... ?

[Pepe]

Nanook je napisal/a:

Listje v gozdu pa ni namenjenu vrtičkarskemu preseravanju, ampak ima v gozdu svojo funkcijo. Pred več stoletji nas pač ni bilo skoraj 8 milijard.

Tudi prostor, kjer je tvoj vrt, včasih ni bil namenjen tvojemu preseravanju in je imel v naravi svojo funkcijo.

[metuljc]

Steljarjenje je običajna praksa slovenskega podeželja. Konec koncev, tdi les, kostanj, gobe, ki jih iz gozda odnašamo, iamjo jasno vlogo v tem gozdu, pa tam ni pomislekov. Pravzaprav je vse v primerni meri in odnosu (do gozda in njegovega lastnika).

[Nanook]

mravlja je napisal/a:

In kakšen gnoj ti misliš, da dobiš... ?

Hja, odvisno kaj si zmislim. Ovčje ali kozje bobke, konjski gnoj, no, krav nima (še), uležan (tudi par let), svež, tudi listavko, ipd., kurjevko.

Pepe je napisal/a:

Nanook je napisal/a: Listje v gozdu pa ni namenjenu vrtičkarskemu preseravanju, ampak ima v gozdu svojo funkcijo. Pred več stoletji nas pač ni bilo skoraj 8 milijard. Tudi prostor, kjer je tvoj vrt, včasih ni bil namenjen tvojemu preseravanju in je imel v naravi svojo funkcijo.

Vsekakor. Bilo je močvirje, zdaj pa že nekaj časa ni več.

metuljc je napisal/a:

Steljarjenje je običajna praksa slovenskega podeželja. Konec koncev, tdi les, kostanj, gobe, ki jih iz gozda odnašamo, iamjo jasno vlogo v tem gozdu, pa tam ni pomislekov. Pravzaprav je vse v primerni meri in odnosu (do gozda in njegovega lastnika).

Sama imam pomisleke tudi pri tem (torej gobah, kostanju, lesu). Ker ljudje enostavno nimajo več mere. Odnesli bi vse in še več in z gozdom delajo, kot da je njihov privatni vrtiček, ne pa prostor, kjer so sami gostje. Nobenega spoštovanja ni več. Se spomni, da bi imel ogromen kup listja - gre v gozd. Ker ga mora imeti. Tisto sekundo. Se spomni, da bi imel humus - gremo v gozd. Les? Gozd. Vpraša koga? Ne. Ker je njegova pravica.

[DavidJ]

Nanook je napisal/a:

DavidJ je napisal/a: Če se ti samo zdi, še ne veš ;) Stvari moraš malo poznati, da lahko kaj meniš. Treba je kaj konkretnega narediti. Kvazi filozofov je toliko, da bi jih lahko z vilami nakladal. In po čem sklepaš, da stvari ne poznam?

Ker trditve nisi potrdil (ila) z nobenim konkretnim argumentom.

Če pa se sicer spoznaš na pridobivanje sinteznega plina, pa besedo vzamem nazaj.

Sicer tudi z regljanjem na pamet ni nič narobe. Tudi jaz za sprostitev včasih malo kvakam.

[Nanook]

Ni trditev, je mnenje.