Hja, odvisno kaj si zmislim. Ovčje ali kozje bobke, konjski gnoj, no, krav nima (še), uležan (tudi par let), svež, tudi listavko, ipd., kurjevko. ...
No, sva že dva, ki se preseravava z listjem iz gozda... in, ki seveda tudi malo kvakava. (pa brez zamere DavidJ in ostali - zaradi kvakanja namreč )
Zate ne vem, ampak sama pri listavki ne uporabljam listja iz gozda. Vejice, ki ostanejo po obrezovanju hruške, in pa seveda njeno listje, ki jeseni odpade, so dovolj. Na enak način je sestavljena tudi zgornja listavka (torej vejice in listje domačih listavcev, ne gozdnih).
Nanook: nič skrbeti! Od tistih par, ki grejo (mo) občasno raje v gozd po vrečo listja, namesto v ...haus, gozd ne bo propadel.
Tudi v tistih časih ni, ko se je ves nastilj za hleve nabral v gozdu. Par vozov listja smo zvozili vsako jesen domov, da so imele živalice suha in topla tla pod seboj. Četudi smo imeli veliko sadnega drevja, to listje niti približno ne bi zadostovalo. Kot prvo, se veliko hitreje razgradi od bukovega, kot drugo so ga kravice rade hrustale, kot tretje zaradi možnega prenosa okužb med drevesi s takim gnojem ni dobro gnojiti sadovnjakov.
Tudi tole je zanimivo, iz leta 1991, piše med drugim "In addition, the pressures created by landfill closures have resulted in increased support for recycling and source reduction initiatives. Recent findings indicate that the general public is coming to embrace waste reduction and recycling measures not only as viable alternatives to landfills and incineration, but as pivotal strategies for slowing environmental degradation in general (Ladd 1990). Thus, it would be expected that the stronger one’s support for recycling and source reduction alternatives, the greater would be the opposition to incineration." Opposition to Solid Waste Incineration: Pre‐ Implementation Anxieties Surrounding a New Environmental Controversy
Bi rekla, da "še porajta ne", če mu par vrtičkarjev vzame nekaj vreč listja. Včasih se mi zdi, da se imamo za preveč vplivne. Stoletna in večstoletna drevesa, stoletja odmiranja in trohnenja na tleh, milijoni talnih organizmov ... proti nekaj vrečam odnešenega listja? Resno?
Če dobro premislimo, človek z vsem svojim početjem v kmetijstvu/vrtnarjenju preklada humus (bodoči) z ene površine na drugo. Si predstavljate kakšne količine (bodočega) humusa se prevažajo z enega konca sveta na drugega v obiliki vse mogoče zelenjave... In ves ta humus v sodobni družbi potem konča na smetiščih in čistilnih napravah. Tam pa je po navadi močno onesnažen in tako neuporaben, da bi ga prepeljali nazaj na obdelovalne površine. Pridelovalne površine pa so zaradi takega intezivnega gospodarjenja vedno bolj siromašne. Prav bi bilo, da bi obdelovalna površina sama sebi zagotavljala potrebne količine humusa (kot to dela narava). To pa pomeni, da bi morala biti vedno intezivno ozelenjena, bodisi s kulturnimi rastlinami, bodisi z divjimi. In nikakor ne bi smeli zelenja odvažati stran, ampak ga puščati na površini kot zastirko. Tisti, ki izpuli in odstrani vsako neželeno bilko takoj, ko se pojavi, prsti ne dela dobrega, oziroma ima večne težave z iskanjem materiala za zastiranje. Bolje je rastline pustiti, da rastejo, jih porezati in pustiti na površini (ali kompostirati), ko so prevelike in so v napoto._________________naredimo svet lepši
Tole zeleno laž sem gledala in sem še bolj prepričana, da je edina rešitev, da se navadimo živeti z manj energije, manj stvarmi, pa tudi, da se malo umirimo in ne hlastamo vedno za novimi (tujimi) stvarmi. Pa naj bodo to rastline, živila ali tuji kraji._________________naredimo svet lepši
)
