| Bicikel je napisal/a: |
No, ena pozitivna: ob sajenju jih nisem rabil zalivati.   |
_________________Barvit pozdrav,Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bolezni in škodljivci paradižnikov
Jaz kakšnih sistemikov ne bom uporabljal, če Cuprablau ne bo pomagal pa naj bo. Leta 2014 je bilo podobno gnilo pa je baker deloval, tudi zunaj kjer je na srečo lega dokaj na prepihu in se vsaj posušijo hitro.
Zunanjih še nisem nič šprical razen zalil sem jih z algami in mikrobi ob sajenju, namen imam iti v četrtek in potem ponoviti čez kakšen teden, naprej bo pa treba dobro tempirati, ker več kot 3x jih pa ne bi rad.
Tele čajne mešanice se mi zdijo oderuško drage, ali jih je že kdo preizkusil?
https://www.ekopridelava.si/cajno-zelicne-mesanice
Od Terre sem sicer zadovoljen z ostalimi zadevami Kelp, Neem ter zeolitne in bentonitne moke s katerimi naj bi nevtraliziral baker in ostale težke kovine, ki se nabirajo v tleh, ter imajo dokaj "normalne" cene v te čaje pa nisem čisto prepričan.
Leta 2014 je bilo podobno gnilo pa je baker deloval, tudi zunaj kjer je na srečo lega dokaj na prepihu in se vsaj posušijo hitro.Zunanjih še nisem nič šprical razen zalil sem jih z algami in mikrobi ob sajenju, namen imam iti v četrtek in potem ponoviti čez kakšen teden, naprej bo pa treba dobro tempirati, ker več kot 3x jih pa ne bi rad.
Tele čajne mešanice se mi zdijo oderuško drage, ali jih je že kdo preizkusil?
https://www.ekopridelava.si/cajno-zelicne-mesanice
Od Terre sem sicer zadovoljen z ostalimi zadevami Kelp, Neem ter zeolitne in bentonitne moke s katerimi naj bi nevtraliziral baker in ostale težke kovine, ki se nabirajo v tleh, ter imajo dokaj "normalne" cene v te čaje pa nisem čisto prepričan.
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5228
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Če ni preveč kilavo poletje, je le enkratno škropljenje ( enkrat junija ) s sistemikom čisto dovolj, da paradižniki na prostem lepo zdržijo do septembra in dajo lep pridelek.
Če se kasneje kaj pojavi, pa se da malo zadrževati bolezen še s sodo bikarbono.
Kot sem že napisal, raje jaz enkrat, ponavadi z minimalno koncentracijo, kot pa kupovanje trgovinske robe, za katero je ne vem, kdaj, kolikokrat in s čim so jo vse tretirali.
Če se kasneje kaj pojavi, pa se da malo zadrževati bolezen še s sodo bikarbono.
Kot sem že napisal, raje jaz enkrat, ponavadi z minimalno koncentracijo, kot pa kupovanje trgovinske robe, za katero je ne vem, kdaj, kolikokrat in s čim so jo vse tretirali.
| matejos je napisal/a: |
| imam dva soseda s krompirjem. eden ga pobere hitro. druga pa čaka in čaka, pojavi se plesen, kmalu nato v okolici propadejo prvi paradajzi. najbrž ne šteka povezave... |
Letos se me je soseda usmilila in ni posadila krompirja, ki se skoraj drži skupaj z mojim vrtom. Upam, da bo bolje samo sem v neposredni bližini bajerja in posledično skoraj vsako jutro megla._________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.
soseda je zaradi svojega! krompirja postavila rastlinjak. Na soncu je ves dan, v njem pa gre vroč zrak gre vedno gor in gor ostane, ne vidim načina, kako se sploh kaj zrači, tisto bočno zračenje je 
. A v industriji rastlinjakov ni zaposlen nihče z znanjem fizike? Posledično se ji tla zelo sušijo in zaliva vsak večer ekstremno, na roke, zjutraj udari rosa, paradižnik pa se dotika sten..
Predlagal sem ji, da si namesti avtomatski zalivalnik, ki bi zjutraj zalil, rose posledično ne bi bilo itd... Predlagal sem ji še, da zaliva podtalno, skozi nastavke (cevi, plastenke). Predlagal sem ji zastirko.. Je ekonomist, ne razume teh stvari. Zato skoraj vsak večer zlije vsaj 200-300L vodovodne vode v tisto plastično hišico.
Ker stvar ne funkcionira idealno, pogosto (zvečer, na skrivaj, da si ne bi kdo kaj mislil) šprica.. in se mi opravičuje, če jo vidim (ne vem zakaj..), da šprica proti ušem
Mejim nanjo, črna plesen se je vedno prvo pojavila na rastlinah, ki mejijo nanjo. Krompir pa poberejo zadnji daleč naokoli, ko so zeleni deli rastline že popolnoma zogleneli od plesni. vmes seveda špricajo proti hroščem, mogoče tudi plesni, ne vem. Potem pa na glas govori, da ne zaupa hrani v trgovinah, ker je domače itak bio. Ne verjamem, da je zelenjava v sezoni v trgovini kaj slabša od njene po vsebnosti pesticidov.
V takih vremenskih razmerah je najbrž paradajz v trgovinah, ki je 100% iz plastenjakov, manj šprican od domačega. V vročih in suhih poletjih pa pač ne, ali pa če imamo sami tudi streho. To bo treba sprejeti. Plesni v Španiji skoraj ni. Edina razlika je seveda okus a se bo to kmalu spremenilo z novimi sortami z več sladkorja.
. A v industriji rastlinjakov ni zaposlen nihče z znanjem fizike? Posledično se ji tla zelo sušijo in zaliva vsak večer ekstremno, na roke, zjutraj udari rosa, paradižnik pa se dotika sten.. Predlagal sem ji, da si namesti avtomatski zalivalnik, ki bi zjutraj zalil, rose posledično ne bi bilo itd... Predlagal sem ji še, da zaliva podtalno, skozi nastavke (cevi, plastenke). Predlagal sem ji zastirko.. Je ekonomist, ne razume teh stvari. Zato skoraj vsak večer zlije vsaj 200-300L vodovodne vode v tisto plastično hišico.
Ker stvar ne funkcionira idealno, pogosto (zvečer, na skrivaj, da si ne bi kdo kaj mislil) šprica.. in se mi opravičuje, če jo vidim (ne vem zakaj..), da šprica proti ušem
Mejim nanjo, črna plesen se je vedno prvo pojavila na rastlinah, ki mejijo nanjo. Krompir pa poberejo zadnji daleč naokoli, ko so zeleni deli rastline že popolnoma zogleneli od plesni. vmes seveda špricajo proti hroščem, mogoče tudi plesni, ne vem. Potem pa na glas govori, da ne zaupa hrani v trgovinah, ker je domače itak bio. Ne verjamem, da je zelenjava v sezoni v trgovini kaj slabša od njene po vsebnosti pesticidov.
V takih vremenskih razmerah je najbrž paradajz v trgovinah, ki je 100% iz plastenjakov, manj šprican od domačega. V vročih in suhih poletjih pa pač ne, ali pa če imamo sami tudi streho. To bo treba sprejeti. Plesni v Španiji skoraj ni. Edina razlika je seveda okus a se bo to kmalu spremenilo z novimi sortami z več sladkorja.
Če bi mi par let nazaj kdo rekel, da bom sploh pomislila na možnost, da bi uporabila kak sistemik, bi se mu smejala. Sedaj pa nisem več tako gotova. Nekako se strinjam z AB, da vsaj veš pri čem si. In močno dvomim, da kak resen pridelovalec, od katerega potem dobimo paradižnik v trgovini ne uporablja nič. Res dvomim, da nekdo, ki od tega živi, vse prepusti pobožnim željam za lepo poletje, brez neviht.
Skratka ne vem. Nekaj bom za preventivo glede na obete uporabila. Ali bo to samo cuperblau ali pa prvič v življenju enkratno tretiranje s sistemikom pa še ne vem.
Skratka ne vem. Nekaj bom za preventivo glede na obete uporabila. Ali bo to samo cuperblau ali pa prvič v življenju enkratno tretiranje s sistemikom pa še ne vem.