Doslej je v "ta rjavo kanto" odromal en paradižnik (bil je debeloplodni) in veliko listja. Ko je lise dobil prvi plod, sem vedela, da je z njim konec.
Sicer mi letos še kar rodijo, najedla sem se jih že večkrat, za vkuhavanje pa ne bo nič, razen po čudežu.
Ko na vrtu gledam tako oskubljene paradižnike, se zavem, da se je poletje definitivno nagnilo proti jeseni._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Paradižnik 2020
@Tonček: za take pametnjakoviče kot si ti, je najbolj smiselno, da potrošniki kupujejo iz tujine, ker tam ne vidijo, kaj se dogaja. Tam se uporabljajo sredstva, ki pri nas niso v rabi in jih zato kar tako naši laboratoriji ne bodo odkrili. Torej je brezhibno zdravo, mar ne? Da niti ne govorimo o škodi, ki jo na fižol in zdravje ljudi naredi tvoj avto ko premikaš svojo betico mimo, ker pridelovalec ne more narediti zapore ceste v nekem karenčnem obdobju pred pobiranjem pridelka.
Kar se tiče domačega paradižnika: letos mu nisem naredil strehe in to je bila katastrofalna odločitev. Kmalu ga bo konec. Običajno je sezona trajala do prvega mraza.
Kar se tiče domačega paradižnika: letos mu nisem naredil strehe in to je bila katastrofalna odločitev. Kmalu ga bo konec. Običajno je sezona trajala do prvega mraza.
[quote="Tonček"]
zdaj si pa dregnil. Pa ogromno zelja,...in zraven stare ceste, ko vemo koliko je bilo prometa včasih, dokler ni bilo AC in si ne upam zamislit rezultate analiz zemlje. Se spomnim dolga leta enih analiz, da sta zelje in solata precej izstopala in sta imela po n x nad mejno vrednostjo v sebi svinca, kadmija, kroma,...torej poleg škropiv, umetnih gnojil še imamo posledice prometa.
| muha je napisal/a: |
| .... Večkrat se peljem mimo hmeljišča, ki ima zunanjo vrsto zasajeno s fižolom savinjskim sivčkom. Ker je deležen veliko špricanja, ima kmet veliko "zdravega" pridelka, ki konča večinoma na tržnici v Žalcu, Celju in eni tovarni na tem področju, kjer ga pokupijo delavci. Domače slovensko je le domače. |
zdaj si pa dregnil. Pa ogromno zelja,...in zraven stare ceste, ko vemo koliko je bilo prometa včasih, dokler ni bilo AC in si ne upam zamislit rezultate analiz zemlje. Se spomnim dolga leta enih analiz, da sta zelje in solata precej izstopala in sta imela po n x nad mejno vrednostjo v sebi svinca, kadmija, kroma,...torej poleg škropiv, umetnih gnojil še imamo posledice prometa.
Ima mogoče kdo link od oddaje na tv Zg1 z naslovom oddaje Semena dobička. Oddaje se v ponovitvi ne da pogledati. Oddaja je o paradižnikih in vredna ogleda._________________http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf
(klik na črno polje)
Lp Magnolija
(klik na črno polje)
Lp Magnolija
| Pepe je napisal/a: |
| @Tonček: za take pametnjakoviče kot si ti, je najbolj smiselno, da potrošniki kupujejo iz tujine, ker tam ne vidijo, kaj se dogaja. Tam se uporabljajo sredstva, ki pri nas niso v rabi in jih zato kar tako naši laboratoriji ne bodo odkrili. Torej je brezhibno zdravo, mar ne? Da niti ne govorimo o škodi, ki jo na fižol in zdravje ljudi naredi tvoj avto ko premikaš svojo betico mimo, ker pridelovalec ne more narediti zapore ceste v nekem karenčnem obdobju pred pobiranjem pridelka. Kar se tiče domačega paradižnika: letos mu nisem naredil strehe in to je bila katastrofalna odločitev. Kmalu ga bo konec. Običajno je sezona trajala do prvega mraza. |
Nedovoljena sredstva se odkrivajo tudi v naših laboratorijih preko fitosanitarne inšpekcije. So primeri, ko je eno sredstvo v tujini registrirano, pri nas pa ne in to ne pomeni, da so pri nas nevarni, drugje pa ne. Kar se tiče paradižnika, se mi zdi bedasto špricat ga, ko mu vsak pametnjakovič lahko napravi streho. Ampak potem je eksterier mogoče neustrezen in se ljudje odločijo špricat s sistemikom ali pa kupovat šprican paradižnik. Mislim, da običajno špricanje z bakrom letos ne zadostuje ali pa bi ga morali uporabit toliko, da bi postali modre krvi.
Povezava do dokumentarca Seeds of profit (lahko kupite ali sposodite)
https://vimeo.com/ondemand/seedsofprofit
Sicer se ga da potegniti na črno, ampak kradli ne bomo.
https://vimeo.com/ondemand/seedsofprofit
Sicer se ga da potegniti na črno, ampak kradli ne bomo.
Moji zunanji paradižniki, ki so brez strehe, so se doslej kar dobro držali. Prejšnji mesec, ko se je pojavljala plesen, sem jih po nasvetu Miše Pušenjak poškropila z Labicuperjem, čez 3 dni z Basfoliarjem in čez 3 dni spet z Labicuperjem, pa zadnjič s sodinim škropivom. Letos jih nisem niti redno privezovala.
Tudi danes so bili na prvi pogled zdravi, kot je ta na sliki, ko pa sem prišla bliže, sem pri nekaterih opazila svetle lise na listih. Pod listi pa so vidni začetki plesni. Zanimivo, da je bilo na napadenih sadikah vsaj polovica listov takih.
Obolele liste sem potrgala, zvečer, če ne bo dežja, bom škropila s sodo. Če bodo preživeli, bodo, upam le, da bodo tisti v obeh rastlinjakih še nekaj časa zdravi.
Tudi danes so bili na prvi pogled zdravi, kot je ta na sliki, ko pa sem prišla bliže, sem pri nekaterih opazila svetle lise na listih. Pod listi pa so vidni začetki plesni. Zanimivo, da je bilo na napadenih sadikah vsaj polovica listov takih.
Obolele liste sem potrgala, zvečer, če ne bo dežja, bom škropila s sodo. Če bodo preživeli, bodo, upam le, da bodo tisti v obeh rastlinjakih še nekaj časa zdravi.
Tole je listna pegavost, meni se pojavi v rastlinjaku, ni pa zaradi tega propadla nobena sadika. Tudi plodovi dozorijo, le pogled na oskubljeno sadiko ni najlepši 😉
Letos, ko ko sem jih sadil na 1m vsaksebi jo je precej manj.
Zunaj kjer so nepokriti sem pa 3 sadike obrał še zelene in jih odstranil, zaradi krompirjeve plesni, ki je že napadla stebla, zaradi res neugodnega vremena se mi jih ni dalo reševati.
Na njivi sem jih pa 3x z bakrom od plantele in se presenetljivo dobro držijo.
Če zdržijo še kakšen teden jih bom verjetno ravno tako potrgal še nedozorele ter jih pustil dozoreti zraven jabolk v kleti.
Sistemikov pa ne uporabljam, ker sta dosedaj baker in sodina pasta bila dovolj učinkovita, da sem jih pripeljal do obarvanja.
Letos, ko ko sem jih sadil na 1m vsaksebi jo je precej manj.
Zunaj kjer so nepokriti sem pa 3 sadike obrał še zelene in jih odstranil, zaradi krompirjeve plesni, ki je že napadla stebla, zaradi res neugodnega vremena se mi jih ni dalo reševati.
Na njivi sem jih pa 3x z bakrom od plantele in se presenetljivo dobro držijo.
Če zdržijo še kakšen teden jih bom verjetno ravno tako potrgal še nedozorele ter jih pustil dozoreti zraven jabolk v kleti.
Sistemikov pa ne uporabljam, ker sta dosedaj baker in sodina pasta bila dovolj učinkovita, da sem jih pripeljal do obarvanja.
