Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stare sorte krompirja
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Stare sorte krompirja
(Prenos iz arhiva)
Podarim, oddam v oskrbo nekaj starih sort krompirja. (semenske gomolje)
Tekom časa in mojega udejstvovanja s pridelavo zelenjave za lastne potrebe se je v moji oskrbi "znašlo" nekaj sort, ki so bile prisotne v naših krajih ali pa bližnji okolici. V večini primerov je šlo za ... hmm , recimo temu poseben splet okoliščin, ko je nekdo nekaj omenil, jaz pa sem bil fasciniran nad ohranjeno preteklostjo. Tako se je asortima širil, čeprav v resnici nisem pretiran ljubitelj krompirja in mi zadostuje kakšen mesec, največ dva svežega mladega krompirja, potem pa če ga nebi bilo do naslednje sezone tudi nebi nič trpel.
Takole iz razdalje, mi je ves čas predstavljalo pomembnejšo vlogo ohranjanje nečesa, ki je že skoraj izginilo, daleč za tem pa misel na količino in nasploh hrano.
Glede na vse to naj poudarim, da nisem sadil večjih površin in da po sortah nimam na voljo veliko sadilnega materiala. Prosim, ne pričakujte količin v smislu vsakega za eno njivo, kvečjemu nekaj gomoljev, če bi bilo interesentov več.
Sort nisem posebej poimenoval, evidentiral sem jih bolj opisno po karakteristikah ali pa po darovalcu. Za to nekako nisem čutil potrebe, še zlasti, da bi vpeljeval neke svoje lastne vzgibe ali poglede. Moj prispevek je bilj zgolj to, da ohranim genetski material, ostalo pa pustim tako kot je bilo takrat nekoč.
Sorte:
1.BEL OKROGEL; izvorno je ta krompir iz Avstrijskih hribovskih kmetij, meso je belo, gomolji pa lepe "krompirjeve" oblike, veliki gomolji, ne vem več natančno zakaj opomba okrogel, če je ovalen, ampak ...
2.RDEČ VELIK; Avstrija, rdeča kožica, meso rumeno, oblika nekoliko bolj podolgovata, velikost gomoljev srednje velika - ni nagnjen k XXL velikosti
3.RUMEN; Avstrija, rumeno meso, rad dela velike gomolje, posebnost je, da potrebuje nekoliko širšo medvrstno razdaljo in širše-obilnejše osipanje, ker gomolje nastavlja nekoliko širše, pomembno pri izkopavanju da se ne preseka vseh najlepših gomoljev pa tudi sicer, ker so v nasprotnem primeru gomolji preveč na površju zemlje (zeleno obarvani)
4.LOGATEC; tega mi je podarila vodenka in imam kar malo slabo vest, ker sem ji obljubil vračilo, pa tega nisem nikoli udejanil, izvira iz logaških hribov, pri hiši je bil več desetletij in ves čas se je ohranjal z odbiranjem semenskega materiala, gomolji kakšno leto pokajo ni pa tega veliko, da bi bilo moteče. Cima je robustna, stebla so močna in zlepa ne polegajo.
5.LIČAN; dobil sem ga v Grosupljem od gospe, ki je sedaj že pokojna, sicer pa si je ta krompir prinesla od doma (Liško področje, Hr.), ko se je preselila v Slovenijo. Tu ga je gojila morda 30 ali 40 let. Gomolji so pretežno okrogle oblike in nekoliko sploščeni, večinoma dela nekoliko manjše gomolje, rastlina zelo robustna, cima nizka in pokončna
6.VIJOLIČEN; nimam pojma od kje je, dobil pa sem ga tu doli v B.K., lupina temno vijolična in zunanji sloj mesa, ostali del gomolja je izrazito bel, cima je dokaj visoka vendar močna in ne polega, cveti vijolične barve in zelo izstopa od običajnih barvnih nians krompirjevega cvetja, gomolji so pogosto zelo veliki, sicer pa nepravilnih oblik s poudarjenimi očesi, včasih skoraj marsovske oblike,
7.IGOR; stara slovenska sorta, vir semena Kmetijski inštitut, ta se mi na žalost najslabše obnese, saj je zelo občutljiv na bolezni in bi bilo pridelovanje tega za prehrano v rangu "težka ti mati božja"
Dvomim, da bi si tega kdo zaželel, lahko pa, imam nekaj gomoljev.
8.SAVSKI OVALNIK; ta je univerzalen in nasploh zelo trajen, neobčutljiv, neuničljiv, idealen za sosedove skomine, pečeš ga med nakovalom in kladivom, dobiš ga za Savo ...
Takole, to je to. Ostali, ki jih nisem navedel pa so ali tako neperspektivni zaradi bolezni (stara sorta belega kifeljčarja nekje iz bloškega področja, ki se je "priženil" h gruntu na kočevsko v začetku 20.st., ta krompirček je sicer dober kot kostanj, a je za vzgojo obupno občutljiv na bolezni, poleg tega pa ga pošastno napadajo koloradski hrošči, skratka sizifovo delo) in še rdeči kifeljčar iz semenarne pred cca. 15. leti.
Vse te sorte gojim nekje od 10 do 15 let, pred tem pa kot sem opisal v predstavitvi sort. (pač, kolikor mi je poznano)
Večinoma so na bolezni solidno odporni, očitna izjema je IGOR in morebiti malenkostno bolj od ostalih še RDEČ VELIK, najmanj pa VIJOLIČEN.
Po enakem vrstnem redu je napaden od koloradskega hrošča. Sklepam, da tu igra vlogo neka splošna odpornost, ki jo škodljivci nekako zaznajo in potem napredujejo po asortimanu iz zadnjega konca lepo po vrsti proti naprej.
Razmišljam. Verjamem, da smo si ljudje različni in tako nas v življenju poganjajo naprej različni vzgibi. Mene osebno v tej situaciji recimo temu ohranjena preteklost, drugega pa morebiti debeli krompirji v velikih gajbah. Recimo ... in tukaj bi si dovolil apelirati, da naj slednji raje listajo po svežih katalogih ponudbe semenskega krompirja, morebitni zanesenjaki z iskro ob tej priložnosti pa vljudno vabljeni z položenim "semenom" opogumljenja v misli. Da se, sploh ni težko, čez čas pa bo neprecenljivo.
Ni lepo da izrekam svoja pričakovanja, vseeno pa naj omenim, da bo iz leta v leto, morda iz desetletja v desetletje v vaših rokah to ohranjeno "seme" neizmerno unikatna posebnost. Vrednejše od neprecenljivega. Upam, da se ohrani.
Iz izkušenj.
Krompir oddajam zato, ker se selim in ne vem natančno kako in kje, ter kdaj ga bom še lahko sadil.
Mi je pa žal zanj, ker sem se ga tako privadil (kljub temu, da ga ne maram preveč, ... hm, kakšen nesmisel, ampak tako je) da nekega Slo. krompirja iz konvencionalne pridelave sploh ne morem jesti.
Več o mojih izkušnjah, ter o odbiranju semenskega materiala v prihodnje pod to objavo.
Aha, pa še to. Krompirje pošljem po pošti, ne mi hodit tu doli. (razen nekaterih ....
No, pa še to. Ne prodajam in ne ocenjujem interesentov po temu kaj, kje in koliko, tako da, tudi če nisi iz foruma, nekako se prikoplji do mojega zasebnega sporočila ali pa preko nekoga, ki je registriran, če se sam ne želiš in mi sporoči svoj naslov. Pri tebi bo sigurno lepo uspeval, to vem.
Tekom časa in mojega udejstvovanja s pridelavo zelenjave za lastne potrebe se je v moji oskrbi "znašlo" nekaj sort, ki so bile prisotne v naših krajih ali pa bližnji okolici. V večini primerov je šlo za ... hmm , recimo temu poseben splet okoliščin, ko je nekdo nekaj omenil, jaz pa sem bil fasciniran nad ohranjeno preteklostjo. Tako se je asortima širil, čeprav v resnici nisem pretiran ljubitelj krompirja in mi zadostuje kakšen mesec, največ dva svežega mladega krompirja, potem pa če ga nebi bilo do naslednje sezone tudi nebi nič trpel.
Takole iz razdalje, mi je ves čas predstavljalo pomembnejšo vlogo ohranjanje nečesa, ki je že skoraj izginilo, daleč za tem pa misel na količino in nasploh hrano.
Glede na vse to naj poudarim, da nisem sadil večjih površin in da po sortah nimam na voljo veliko sadilnega materiala. Prosim, ne pričakujte količin v smislu vsakega za eno njivo, kvečjemu nekaj gomoljev, če bi bilo interesentov več.
Sort nisem posebej poimenoval, evidentiral sem jih bolj opisno po karakteristikah ali pa po darovalcu. Za to nekako nisem čutil potrebe, še zlasti, da bi vpeljeval neke svoje lastne vzgibe ali poglede. Moj prispevek je bilj zgolj to, da ohranim genetski material, ostalo pa pustim tako kot je bilo takrat nekoč.
Sorte:
1.BEL OKROGEL; izvorno je ta krompir iz Avstrijskih hribovskih kmetij, meso je belo, gomolji pa lepe "krompirjeve" oblike, veliki gomolji, ne vem več natančno zakaj opomba okrogel, če je ovalen, ampak ...
2.RDEČ VELIK; Avstrija, rdeča kožica, meso rumeno, oblika nekoliko bolj podolgovata, velikost gomoljev srednje velika - ni nagnjen k XXL velikosti
3.RUMEN; Avstrija, rumeno meso, rad dela velike gomolje, posebnost je, da potrebuje nekoliko širšo medvrstno razdaljo in širše-obilnejše osipanje, ker gomolje nastavlja nekoliko širše, pomembno pri izkopavanju da se ne preseka vseh najlepših gomoljev pa tudi sicer, ker so v nasprotnem primeru gomolji preveč na površju zemlje (zeleno obarvani)
4.LOGATEC; tega mi je podarila vodenka in imam kar malo slabo vest, ker sem ji obljubil vračilo, pa tega nisem nikoli udejanil, izvira iz logaških hribov, pri hiši je bil več desetletij in ves čas se je ohranjal z odbiranjem semenskega materiala, gomolji kakšno leto pokajo ni pa tega veliko, da bi bilo moteče. Cima je robustna, stebla so močna in zlepa ne polegajo.
5.LIČAN; dobil sem ga v Grosupljem od gospe, ki je sedaj že pokojna, sicer pa si je ta krompir prinesla od doma (Liško področje, Hr.), ko se je preselila v Slovenijo. Tu ga je gojila morda 30 ali 40 let. Gomolji so pretežno okrogle oblike in nekoliko sploščeni, večinoma dela nekoliko manjše gomolje, rastlina zelo robustna, cima nizka in pokončna
6.VIJOLIČEN; nimam pojma od kje je, dobil pa sem ga tu doli v B.K., lupina temno vijolična in zunanji sloj mesa, ostali del gomolja je izrazito bel, cima je dokaj visoka vendar močna in ne polega, cveti vijolične barve in zelo izstopa od običajnih barvnih nians krompirjevega cvetja, gomolji so pogosto zelo veliki, sicer pa nepravilnih oblik s poudarjenimi očesi, včasih skoraj marsovske oblike,
7.IGOR; stara slovenska sorta, vir semena Kmetijski inštitut, ta se mi na žalost najslabše obnese, saj je zelo občutljiv na bolezni in bi bilo pridelovanje tega za prehrano v rangu "težka ti mati božja"
Dvomim, da bi si tega kdo zaželel, lahko pa, imam nekaj gomoljev.
8.SAVSKI OVALNIK; ta je univerzalen in nasploh zelo trajen, neobčutljiv, neuničljiv, idealen za sosedove skomine, pečeš ga med nakovalom in kladivom, dobiš ga za Savo ...
Takole, to je to. Ostali, ki jih nisem navedel pa so ali tako neperspektivni zaradi bolezni (stara sorta belega kifeljčarja nekje iz bloškega področja, ki se je "priženil" h gruntu na kočevsko v začetku 20.st., ta krompirček je sicer dober kot kostanj, a je za vzgojo obupno občutljiv na bolezni, poleg tega pa ga pošastno napadajo koloradski hrošči, skratka sizifovo delo) in še rdeči kifeljčar iz semenarne pred cca. 15. leti.
Vse te sorte gojim nekje od 10 do 15 let, pred tem pa kot sem opisal v predstavitvi sort. (pač, kolikor mi je poznano)
Večinoma so na bolezni solidno odporni, očitna izjema je IGOR in morebiti malenkostno bolj od ostalih še RDEČ VELIK, najmanj pa VIJOLIČEN.
Po enakem vrstnem redu je napaden od koloradskega hrošča. Sklepam, da tu igra vlogo neka splošna odpornost, ki jo škodljivci nekako zaznajo in potem napredujejo po asortimanu iz zadnjega konca lepo po vrsti proti naprej.
Razmišljam. Verjamem, da smo si ljudje različni in tako nas v življenju poganjajo naprej različni vzgibi. Mene osebno v tej situaciji recimo temu ohranjena preteklost, drugega pa morebiti debeli krompirji v velikih gajbah. Recimo ... in tukaj bi si dovolil apelirati, da naj slednji raje listajo po svežih katalogih ponudbe semenskega krompirja, morebitni zanesenjaki z iskro ob tej priložnosti pa vljudno vabljeni z položenim "semenom" opogumljenja v misli. Da se, sploh ni težko, čez čas pa bo neprecenljivo.
Ni lepo da izrekam svoja pričakovanja, vseeno pa naj omenim, da bo iz leta v leto, morda iz desetletja v desetletje v vaših rokah to ohranjeno "seme" neizmerno unikatna posebnost. Vrednejše od neprecenljivega. Upam, da se ohrani.
Iz izkušenj.
Krompir oddajam zato, ker se selim in ne vem natančno kako in kje, ter kdaj ga bom še lahko sadil.
Mi je pa žal zanj, ker sem se ga tako privadil (kljub temu, da ga ne maram preveč, ... hm, kakšen nesmisel, ampak tako je) da nekega Slo. krompirja iz konvencionalne pridelave sploh ne morem jesti.
Več o mojih izkušnjah, ter o odbiranju semenskega materiala v prihodnje pod to objavo.
Aha, pa še to. Krompirje pošljem po pošti, ne mi hodit tu doli. (razen nekaterih ....
No, pa še to. Ne prodajam in ne ocenjujem interesentov po temu kaj, kje in koliko, tako da, tudi če nisi iz foruma, nekako se prikoplji do mojega zasebnega sporočila ali pa preko nekoga, ki je registriran, če se sam ne želiš in mi sporoči svoj naslov. Pri tebi bo sigurno lepo uspeval, to vem.
Juglans, kar težko mi je, ko čitam tale tvoj zapis. Upam, da nas bo zadosti, da bomo posvojili vse tvoje varovance in ti jih ob priliki vrnili. Bila bi neizmerna škoda, če bi šlo vse tvoje prizadevanje v nič.
Vodenko bom obvestila, da so potomci njenjega krompirja še živi. Gotovo jih bo zelooo vesela.
Jaz bom tudi vzela kakšnega. Ker pa nimam dobrih razmer za gojenje, predvsem pa za prezimovanje, bi vzela takega, ki se dobro/dolgo skladišči. Iz tvojih opisov sodeč, bi to bil Savski ovalnik, ali predlagaš kakšnega drugega?_________________naredimo svet lepši
Vodenko bom obvestila, da so potomci njenjega krompirja še živi. Gotovo jih bo zelooo vesela.
Jaz bom tudi vzela kakšnega. Ker pa nimam dobrih razmer za gojenje, predvsem pa za prezimovanje, bi vzela takega, ki se dobro/dolgo skladišči. Iz tvojih opisov sodeč, bi to bil Savski ovalnik, ali predlagaš kakšnega drugega?_________________naredimo svet lepši
-
- Prispevkov: 5228
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
@brbr; ni problema, vse je OK, sonce vzide vsak dan enako, ne glede na neki brezvezni krompir. Dejstvo je, da gredo naša življenja naprej, sploh v kontekstu časovno nepovratne konstante.
Morebiti sem pri savskemu ovalniku pozabil navesti še dve stvari. 1. ; ter 2. ))
@Andrej B; verjamem, da bi se z Igorjem dalo dosegati boljše rezultate, če bi se na neko vižo bolje poskrbelo za zaščito. Moram priznati, da zadnjih nekaj let (3 ali 4leta) nisem pri stvari več čisto 100% in to se vsekakor pozna.
Morebiti sem pri savskemu ovalniku pozabil navesti še dve stvari. 1. ; ter 2. ))
@Andrej B; verjamem, da bi se z Igorjem dalo dosegati boljše rezultate, če bi se na neko vižo bolje poskrbelo za zaščito. Moram priznati, da zadnjih nekaj let (3 ali 4leta) nisem pri stvari več čisto 100% in to se vsekakor pozna.
-
- Prispevkov: 5228
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Nadaljevanje o starem krompirju.
Kako sem se šel ta hec?
Spoznanje na podlagi teh nekaj let s krompirjem je dokaj kratko in jedrnato:
1. Ne kompliciraj.
2. Ne premišljuj preveč:
3. Delaj z zanosom.
4. Vse kar uspe je vredu.
------------- AMEN --------
Torej. Sezono sem pričenjal v jeseni, nekako takle čas, ko sem krompir še enkrat prebral, odstranil slabe gomolje, predvsem pa odbral semenske. Izbiral sem gomolje velike do cca 5cm +/- , lepo oblikovane, gladke, nepoškodovane in z lepimi a ne preveč poudarjenimi očesi. Vse to v okviru razpoložljivega, kakšno leto lažje, naslednje težje.
Spomladi sem kakšno leto uspel gomolje nakaliti nekje na svetlem, večkrat pa tudi ne. Se je tudi dogajalo, da so bili poganjki na semenskem materialu dolgi po 20cm in v teh primerih sem ali sadil tako kot je bilo, ali pa z vrtnarskimi škarjami prikrajšal poganjke na par cm ter tako sadil.
Življenje ni idealno, vsega je.
Pomembneje od tega je, da so poganjki močni, ker pri kakšnem gomolju so tudi čisto tanki, skoraj nitasti in od tistega ni nič, predvsem pa dobro pognojena zemlja in nadaljnja oskrba.
Z gnojenjem sem imel kar velike težave, saj nekako nisem uspel dobiti dobrega hlevskega gnoja in je bila njiva vsa ta leta, po mojem občutku bolj kot ne podhranjena. Zelo solidni rezultati so bili z briketiranim gnojem, ko sem ga nasul kar v graben med posajen krompir, sploh če sem bil pri temu radodaren.
Opazno hvaležnost je krompir pokazal tudi nad zgodnjim tretiranjem zelenih rastlin s kakšnimi protifert ipd. pripravki. Če sem uspel s petimi ali več ponovitvami spomladi je bilo sploh očitno. Se mi zdi, da je bilo nadaljevanje v sezoni ob prvih poizkusih bolezni manj stresno za krompir in cima se je ohranila pri zeleni barvi dalj časa.
Pletje.
Se je dogajala tudi podganja dirka, ko nisem uspeval sproti ali pa me je prehiteval dež.
Osipanje - obvezno, ker sicer so gomolji zeleni in v vročih poletjih tudi ožgani.
Kadar nisem uspel mi je bilo vedno žal.
Bolezni. Težava, ker nisem uporabljal kemije, pogosto pa tudi nisem utegnil in me je situacija prehitevala.
Poleg splošno poznanih prijemov s sodo, mlekom ipd. sem se nekaj časa uspel ukvarjati s homeopatskimi pripravki. Na tem področju mi homeopatija nekako ni dala pravih (očitnih) rezultatov, vendar kot že nakazano, nisem bil dosleden, predvsem pa korak pred neugodnimi razmerami in v temu še vedno vidim poglavitni razlog za manj uspeha.
Škodljivci. Tu mi pa je homeopatija za razliko od zgornjega primera delovala dobro. Sicer je ocena dokaj subjektivne narave, a kljub vsemu. Meni je bilo videti bolje.
Za vse škodljivce sem tretiral celo površino zemlje že v jeseni, včasih tudi 2x, nato spomladi pred obdelavo zemlje, potem še neposredno v jarke ter na koncu zadnjič, ko je bilo posajeno in zemlja poravnana. Seveda so bila tudi leta, ko mi vse to ni uspelo in razlika v opazovanju izvira iz teh opažanj.
Voluhar je bil znosen, je pa vsekakor terjal svoj DDV (davek za debelega voluharja)
Koloradarji so trdovratnejši in brez sprotnega posredovanja ni šlo.
Strune so se lepo odzivale na homeopatijo in ni bilo večjih težav.
Razumem, da imamo različne poglede, tako da za nekatere je homeopatija čau-bau, za druge zlodej, tretji ne vedo nič... Vsak po svoje, vse OK dokler se ne posiljujemo.
Jaz sem ubral takšno pot. Sem pa te pripravke pripravljal sam z lastnimi rokami.
Izkopavanje. Motika, dobra volja in navdušenje ob vsakem gomolju ter sprotno ocenjevanju kakšna je letina. Meni je bilo to opravilo veliko veselje, križu pa manj.
Za to opravilo sem si vsako leto vzel čas in dovolil občutkom da se sprožajo.
Prav je, da omenim še eno stvar in to je prevelika sortnost.
Za ohranjanje reda je potrebne kar precej natančnosti in doslednosti, pa zapisovanja in načrtovanja.
Poleg tega je težko odbirati najboljši semenski material iz malih količin nakopanega krompirja.
Za moje dosedanje razmere bi bile optimalne dve, največ tri sorte in tako bi odpadlo čuda nekih komplikacij.
Seveda pa je bilo v mojem primeru toliko več nemira kakšna bo letina po posameznih sortah.
Plusi in minusi, a vseeno.
Vse skupaj nič posebnega in novega.
------------
Sledi še o shranjevanju/prezimovanju.
Kako sem se šel ta hec?
Spoznanje na podlagi teh nekaj let s krompirjem je dokaj kratko in jedrnato:
1. Ne kompliciraj.
2. Ne premišljuj preveč:
3. Delaj z zanosom.
4. Vse kar uspe je vredu.
------------- AMEN --------
Torej. Sezono sem pričenjal v jeseni, nekako takle čas, ko sem krompir še enkrat prebral, odstranil slabe gomolje, predvsem pa odbral semenske. Izbiral sem gomolje velike do cca 5cm +/- , lepo oblikovane, gladke, nepoškodovane in z lepimi a ne preveč poudarjenimi očesi. Vse to v okviru razpoložljivega, kakšno leto lažje, naslednje težje.
Spomladi sem kakšno leto uspel gomolje nakaliti nekje na svetlem, večkrat pa tudi ne. Se je tudi dogajalo, da so bili poganjki na semenskem materialu dolgi po 20cm in v teh primerih sem ali sadil tako kot je bilo, ali pa z vrtnarskimi škarjami prikrajšal poganjke na par cm ter tako sadil.
Življenje ni idealno, vsega je.
Pomembneje od tega je, da so poganjki močni, ker pri kakšnem gomolju so tudi čisto tanki, skoraj nitasti in od tistega ni nič, predvsem pa dobro pognojena zemlja in nadaljnja oskrba.
Z gnojenjem sem imel kar velike težave, saj nekako nisem uspel dobiti dobrega hlevskega gnoja in je bila njiva vsa ta leta, po mojem občutku bolj kot ne podhranjena. Zelo solidni rezultati so bili z briketiranim gnojem, ko sem ga nasul kar v graben med posajen krompir, sploh če sem bil pri temu radodaren.
Opazno hvaležnost je krompir pokazal tudi nad zgodnjim tretiranjem zelenih rastlin s kakšnimi protifert ipd. pripravki. Če sem uspel s petimi ali več ponovitvami spomladi je bilo sploh očitno. Se mi zdi, da je bilo nadaljevanje v sezoni ob prvih poizkusih bolezni manj stresno za krompir in cima se je ohranila pri zeleni barvi dalj časa.
Pletje.
Se je dogajala tudi podganja dirka, ko nisem uspeval sproti ali pa me je prehiteval dež.
Osipanje - obvezno, ker sicer so gomolji zeleni in v vročih poletjih tudi ožgani.
Kadar nisem uspel mi je bilo vedno žal.
Bolezni. Težava, ker nisem uporabljal kemije, pogosto pa tudi nisem utegnil in me je situacija prehitevala.
Poleg splošno poznanih prijemov s sodo, mlekom ipd. sem se nekaj časa uspel ukvarjati s homeopatskimi pripravki. Na tem področju mi homeopatija nekako ni dala pravih (očitnih) rezultatov, vendar kot že nakazano, nisem bil dosleden, predvsem pa korak pred neugodnimi razmerami in v temu še vedno vidim poglavitni razlog za manj uspeha.
Škodljivci. Tu mi pa je homeopatija za razliko od zgornjega primera delovala dobro. Sicer je ocena dokaj subjektivne narave, a kljub vsemu. Meni je bilo videti bolje.
Za vse škodljivce sem tretiral celo površino zemlje že v jeseni, včasih tudi 2x, nato spomladi pred obdelavo zemlje, potem še neposredno v jarke ter na koncu zadnjič, ko je bilo posajeno in zemlja poravnana. Seveda so bila tudi leta, ko mi vse to ni uspelo in razlika v opazovanju izvira iz teh opažanj.
Voluhar je bil znosen, je pa vsekakor terjal svoj DDV (davek za debelega voluharja)
Koloradarji so trdovratnejši in brez sprotnega posredovanja ni šlo.
Strune so se lepo odzivale na homeopatijo in ni bilo večjih težav.
Razumem, da imamo različne poglede, tako da za nekatere je homeopatija čau-bau, za druge zlodej, tretji ne vedo nič... Vsak po svoje, vse OK dokler se ne posiljujemo.
Jaz sem ubral takšno pot. Sem pa te pripravke pripravljal sam z lastnimi rokami.
Izkopavanje. Motika, dobra volja in navdušenje ob vsakem gomolju ter sprotno ocenjevanju kakšna je letina. Meni je bilo to opravilo veliko veselje, križu pa manj.
Za to opravilo sem si vsako leto vzel čas in dovolil občutkom da se sprožajo.
Prav je, da omenim še eno stvar in to je prevelika sortnost.
Za ohranjanje reda je potrebne kar precej natančnosti in doslednosti, pa zapisovanja in načrtovanja.
Poleg tega je težko odbirati najboljši semenski material iz malih količin nakopanega krompirja.
Za moje dosedanje razmere bi bile optimalne dve, največ tri sorte in tako bi odpadlo čuda nekih komplikacij.
Seveda pa je bilo v mojem primeru toliko več nemira kakšna bo letina po posameznih sortah.
Plusi in minusi, a vseeno.
Vse skupaj nič posebnega in novega.
------------
Sledi še o shranjevanju/prezimovanju.
Ojo Andrej, sem pozabil. Tisti Avstrijc št.1 je mi glede bolezni ni posebaj odstopal od večine.
Za primerjavo lahko navedem sledečo izkušnjo. V teh letih sem eno leto nekje dobil prvo generacijo odbranega semenskega konvencionalno tretiranega dezireja. Zbolel je med prvimi.
Predlansko leto mi je nekdo podaril nekaj malega sore. Original semenski gomolji. Glede bolezni ni bil/a nič bolj odporen, je pa resnica, da je napravil enotnejše gomolje.
Okoli obojih primerjav sem bil kar presenečen, ker sem od sodobnih sort pričakoval večjo odpornost od mojega materiala.
Toliko za oris, ni pa to garancija, da bo pri tebi enako.
Morda še to. Z ličanom sem se naprimer ukvarjal tri ali štiri leta, preden mi je pričel delati večje gomolje. Do tedaj zgolj v velikosti oreha, prav čudno je bilo.
Andrej, zapisano za sorte, prosim za naslov. Denar pa sploh nujno, če ne bo svet padel iz tečajev. Ne ga biksat.
Metuljc, zapisano, bo šlo. Enako kot pri Andreju.
Za primerjavo lahko navedem sledečo izkušnjo. V teh letih sem eno leto nekje dobil prvo generacijo odbranega semenskega konvencionalno tretiranega dezireja. Zbolel je med prvimi.
Predlansko leto mi je nekdo podaril nekaj malega sore. Original semenski gomolji. Glede bolezni ni bil/a nič bolj odporen, je pa resnica, da je napravil enotnejše gomolje.
Okoli obojih primerjav sem bil kar presenečen, ker sem od sodobnih sort pričakoval večjo odpornost od mojega materiala.
Toliko za oris, ni pa to garancija, da bo pri tebi enako.
Morda še to. Z ličanom sem se naprimer ukvarjal tri ali štiri leta, preden mi je pričel delati večje gomolje. Do tedaj zgolj v velikosti oreha, prav čudno je bilo.
Andrej, zapisano za sorte, prosim za naslov. Denar pa sploh nujno, če ne bo svet padel iz tečajev. Ne ga biksat.
Metuljc, zapisano, bo šlo. Enako kot pri Andreju.