Žalujemo
- crtj
- Site Admin
- Prispevkov: 5436
- Pridružen: Pe Jun 14, 2013 2:00 am
- Kraj: Prekmurje
Juglans, sožalje, težko je sploh govoriti o taki stvari, ker je toliko večja od konteksta, v katerem sproti živimo. Kot si že sam opisal.
Ne vem, kaj bi lahko pozitivnega povedal, mogoče pa le tole: verjetno ostajajo še vedno tu drugi ljudje, živali, rastline, ki jim je lažje iti naprej s tabo kot brez tebe, ki te rabijo. To potem človeku daje smisel, tudi kadar se sam s sabo počuti brez smerokaza.
Ne vem, kaj bi lahko pozitivnega povedal, mogoče pa le tole: verjetno ostajajo še vedno tu drugi ljudje, živali, rastline, ki jim je lažje iti naprej s tabo kot brez tebe, ki te rabijo. To potem človeku daje smisel, tudi kadar se sam s sabo počuti brez smerokaza.
-
- Prispevkov: 980
- Pridružen: Ne Maj 04, 2014 2:00 am
Juglans, iskreno sožalje.
Lepo si napisal in lepo na nek način na novo vrednotiš svoje življenje. Nekje sem prebrala misel, ki mi je osebno blizu, ne nujno v uteho, da ob izgubi bližnjega, kot je opisujejš, ta verzel, ki zazeva, nikoli zares ne izgine, si pa zapolnimo mesta okrog nje in tako na nek način ne boli več tako zelo.
Lepo si napisal in lepo na nek način na novo vrednotiš svoje življenje. Nekje sem prebrala misel, ki mi je osebno blizu, ne nujno v uteho, da ob izgubi bližnjega, kot je opisujejš, ta verzel, ki zazeva, nikoli zares ne izgine, si pa zapolnimo mesta okrog nje in tako na nek način ne boli več tako zelo.
-
- Prispevkov: 725
- Pridružen: Ne Jul 10, 2016 2:00 am
Sožalje, Juglans.
Vedno ostane praznina, najprej strahotna. Da nas pretrese do kosti. Da se zavemo vsega nedorečenega, neizrekljivega nedoumljivega. Potem ob tej praznini nastajajo nove gostote, ampak praznina še vedno je, ker samo zaradi tistega, kar je bilo nekoč namesto nje, smo tisto, kar smo.
Verjamem, da zdaj razmišljaš, kaj vse bi lahko bilo. Vendar tako je bilo, in če si človek preteklosti, se boš lahko tam zataknil. Če si človek prihodnosti, ni rečeno, da bo prihodnost po tvojih upih. Če si človek sedanjosti, boš živel tudi iz vsega dobrega iz odnosa s svojo sestro. in to bi ona hotela, po moje.
Bodi dobro!
Vedno ostane praznina, najprej strahotna. Da nas pretrese do kosti. Da se zavemo vsega nedorečenega, neizrekljivega nedoumljivega. Potem ob tej praznini nastajajo nove gostote, ampak praznina še vedno je, ker samo zaradi tistega, kar je bilo nekoč namesto nje, smo tisto, kar smo.
Verjamem, da zdaj razmišljaš, kaj vse bi lahko bilo. Vendar tako je bilo, in če si človek preteklosti, se boš lahko tam zataknil. Če si človek prihodnosti, ni rečeno, da bo prihodnost po tvojih upih. Če si človek sedanjosti, boš živel tudi iz vsega dobrega iz odnosa s svojo sestro. in to bi ona hotela, po moje.
Bodi dobro!