Crtj

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[crtj]

To temo odpiram 15 let prepozno v duhu izreka - najboljši čas, da posadiš drevo, je bil X let nazaj; drugi najboljši čas je danes.

V 2008 sem kupil zapuščeno mini kmetijo v Prekmurju v vasi blizu Murske Sobote. Že hitro se je začelo, da sem del časa preživel tu, sčasoma vedno več, od 2020 (hvala Muha ) dalje pa stalno.

Sicer sem blokovski otrok, vendar imam od malega rad rastline in živali in ko sem bil star 40, sem rekel tako, življenje ni več generalka, ni več "ko bom velik..." - to je zdaj; zemlje ne bom več kupoval samo na vreče, in je nastalo to. Eni si pri 40 omislijo športni avto, eni ljubico, jaz sem zemljo.

V tej temi želim občasno opisati rastlinsko-živalsko dogajanje, malo tekoče, malo za nazaj.Nazadnje urejal/a crtj 13 Maj 2023 13:40; skupaj popravljeno 3 krat

[brbr]

Super!
Z veseljem bom čitala/gledala, kar boš objavil in tudi kaj pomodrovala, če je prav..._________________naredimo svet lepši

[muha]

Super! Tvoj stil pisanja je meni direkt na dušo. Komaj čakam in vedno z veseljem preberem.

PS: Le letnici zgoraj še enkrat preveri. Menda nisi živel tam 8 let preden si kmetijico kupil?

[crtj]

To je posest velikosti približno 1 ha v klasični panonski vasi - hiše ob cesti v enem sloju, zadaj njive in travniki. Ozke in dolge parcele, v našem primeru grobo 30 x 330 m.

Od ceste v globino (od juga proti severu) se zvrstijo:

- Dvorišče z garažo, staro kulturno zaščiteno hišo (skladišče) in novo hišo, v kateri bivamo - skupaj cca 500 m2

* stara murva (verjetno rdeča), stara hruška (neznana, pretežno za šnops, vendar normalno užitna), kakih 20 grmastih vrtnic, češnja (Regina), vinogradniška breskev, en kup oljčic, par heptakodijev, za okras nekaj budleje, forzicije in kolkvicije, proti cesti živa meja iz gabra; nekaj malin (Autumn bliss, Golden bliss), kar velika figa in zelo dobra (Violeta = Brown turkey)

* na stari hiši stara trta (Izabela)

- Trata za hišo, cca 500 m2; to je vedno manj trata in vedno bolj podaljšek sadovnjaka

* doslej so se vštulili črni ribezi (švicarski sorti Noiroma in Nimue, visok sladkor), bela murva, murva Illinois everbearing (2022), murva japonska gorska, par mehurnikov (koelreuteria panuiculata) za čebele, nekaj brez, nekaj vrtnic, razne bolj švoh sorte sibirskih borovnic x 10 in nekaj zelo dobrih (skupina Boreal x 3), dve češnji Regina, breskvi Early Alexander, ki je impresivno ne-skodrana in Dixired ki se žal ne more pohvaliti s tem

* ravnokar tudi mladi oreh (Fernor 2022), ki bo nekoč prevzel vlogo starega in nekaj mladih fig (madžarske in bolgarske)

- Stari glavni sadovnjak, ki ga je 2008 temeljito razredčilo hudo neurje in je bil še isto leto pretežno na novo zasajen, cca 2000 m2; konča se z "živo mejo" iz visokih gabrov, lesk in vrb, ki zadržuje veter in ohranja "žep toplote"

* ogromni stari neznani žal zgodaj cvetoči oreh, nekaj starih in mlajših sliv, od 2008 par asimin (Prima in Sunflower) in kasneje dodatne (Sibley in Belle), od 2008 jablane Rajka, Enterprise, Nela, William's pride, od 2020 mlada rdeča zvezdasta reneta; skozi čas več poskusov marelic, od katerih je trenutno živa Harlayne (1999); starejša hruška vilijamovka in par mladih, postavljeni na žico tam, kjer so trte obupale

* dodatno hrušica, aronija, črni trn, par pavlovnij za popoldansko senco čebelam, stara skupina malin (Autumn bliss), kar dolga linija robid (kakih 10 m Triple crown), par drenov

* nekaj trt, ki so se kar namučile na ne ravno vinogradniški legi, še najbolje uspeva ena, za katero smatram, da je Himrod (bela brezpečkata, medeni okus), tu so tudi Vanessa, Venus, Nero, Regent

* od 2015? so v sadovnjaku čebele, trenutno 7 panjev; pogoji za čebelarjenje so vedno bolj problematični zaradi vremenskega dogajanja, tako da med pobiramo samo vsake svete čase, da bi bile čebele čim manj na umetni hrani, vendar vedno manj gre brez nje

* od 2018 plastenjak 5 x 6 m, to je bila zelo dobra odločitev

* od ravnokar (pomlad 2023) so v sadovnjaku race (6 Khaki Campbell) in pričakujemo tudi kompostne črve

* v starem sadovnjaku je tudi vodni vir

- Zunanji novi sadovnjak, cca 500 m2

* to je bil prvi "odgriznjeni" del njive, 2012 zasajene (nekatere kasneje zamenjane zaradi voluharja ali slabe lege) jablane, dandanes so to sorte Purpurno rdeči Cousinot x 2, batulka, renski zimski rambur, Jakob Fischer x 2, carjevič x 2, rdeča zvezdasta reneta

* dodatno ameriške borovnice (razne x 12), sibirske borovnice (serija Boreal x 5), precej robid (Triple crown, Navaho big and early + še ena podarjena neznana) kakih 6 m, črne maline Black Jewel kakih 10 m, maline Polka in Amira oboje po cca 10 m, cepljeni dreni x 4

* mlada oreha Fernor in Fernette

* po stranskih linijah nekaj lesk, žlahtnega bezga (Hachsberg), sliv prostovoljčic in aronije

- Zelenjava, cca 500 m2 (od 2020 in podaljšek 2023)

* da ni dolgčas, se je tudi tu pojavilo nekaj sadja; sibirske borovnice iz serije Boreal x 20, jablane Topaz x 2, Lord Lambourne, par marelic Early orange, nekaj robid, s katerimi ni več kam drugam, in še en mladi oreh Fernor

* dodatno mlade robinije, ki čakajo presaditev v nize ob njivi, nekaj topolov, lesk in precej divjih češenj

- Njiva, cca 6000 m2

* prvotno je imela najemnika, potem smo pustili malo odležati, uporabljamo od cca 2012

* vzdolž nje mlada mejica, cca 230 dreves, polovica je leska, sicer pa javor razni, glog razni, dren, lipa, robinija, hrasti razni, gaber, črni oreh, jelša, zdaj (2023) so v drugi vegetaciji, čez 2-3 leta bo že kaj iz tega; namen je uravnavanje moči vetra, hrana za čebele in občasno pobiranje lesa (v ciklusih sečnja na štor in regeneracija zatem - "coppice")

* na njivi so doslej bili ajda, konoplja, sončnice, goli oves, z redkimi izjemami je prek zime inkarnatka kot rezerva za čebele, kadar (žal pogosto) cvetovi divjih robinij ne preživijo srečanja z vremenom

- Dodatno imam še nekaj najete zemlje, ker je bila pred leti ravno priložnost, vendar tista dodatna površina cca 4000 m2 ni vsako leto v produktivni uporabi in še ni čisto jasno, kaj bo iz nje.Nazadnje urejal/a crtj 13 Maj 2023 15:57; skupaj popravljeno 4 krat

[crtj]

Pristop pri vzgoji in oskrbi gre po tem kopitu:

- čim bolj znižati potrebno človeško delo, ker imam redno delo in se lahko zgodi, da daljši čas enostavno ne bo zneslo (plus seveda to, da vsem teče čas in nimam več enake fizične moči in vzdržljivosti kot pred ali 10 ali 20 leti, čeprav še vedno dobro gre)

- zato tisto, kar bi bilo treba posebej ujčkati, stalno paziti in vzdrževati kakšne posebne pogoje in prijeme, skratka riniti gor po hribu, enostavno ne pride v poštev, pri nas naj raste tisto, kar očitno že samo želi rasti v naših pogojih; izjema je zelenjava, pri kateri je žal vse to kar splošno aktualno, biti brez nje pa tudi ne gre

- vsega (trajnega) se sadi po več, da ne bi bil rezultat odvisen od tega, kaj se zgodi z enim konkretnim primerkom takega, kar je v bistvu stvar slučaja in ni značilno za vrsto in sorto; pri sajenju dobro zamulčam in želim veliko sreče

- velika raznolikost vrst in sort, da bo v vsakem letu ne glede na to, kakšni bodo vremenski poudarki, nekaj dovolj dobro obrodilo

- skoraj v celoti brez uporabe zaščitnih sredstev (mestoma neem in baker, oboje izjemoma, na njivi nič), nizka uporaba gnojil (vsakih nekaj let sadno drevje dobi nekaj sadjarskega gnojila, jagodičevje dobiva parkrat v sezoni vodotopno gnojilo, na njivi nič)

Vsakoletni pridelki/izdelki so:

- hruškov šnops in likerji; posebej so ponavadi pohvaljeni orehovec (ta je sicer občasni), robida in malina

- jabolka (v 2022 je bila okrogla tona jabolk, kar je že precej solidno) za svežo porabo, jabolčni sok, kašice in kot nevtralni povečevalec volumna za marmelade iz drugega sadja

- kašice in marmelade iz raznega sadja, tipično je vse z zelo malo sladkorja, ker nam ni tolko do njega; hit kombinaciji sta jabolko-aronija-dren ter robida + črna čokolada

- zamrznjeno jagodičje, predvsem maline in aronija, še kakšen ribez in borovnice, če je bilo toliko vsega, da niso izginili sproti

- grozdni sok iz izabele in rozine iz brezpečkatega grozdja

- suha jabolka in hruške

- asimine, slive, jabolka, hruške, breskve in jagodičevje za svežo porabo, upajmo, da sčasoma le pririnemo tudi do marelic; zelenjava za svežo porabo, nekaj pa tudi zamrznemo graha, fižola, bučk ... ; krompir za sproti in za ozimnico; šparglje lahko baje z naslednjim letom začnem resno rezati

Občasni pridelki so:

- orehi, kadar starega ne odnese pozeba (mladi so še premladi)

- med, kadar je za spremembo dobro leto, res so problemi s pogoji za čebelarjenje

- od poletja 2023 dalje pričakujemo račja jajca, upajmo, da bo vse OKNazadnje urejal/a crtj 13 Maj 2023 13:29; skupaj popravljeno 1 krat

[crtj]

[crtj]

Tukaj še par fotk naših punc...

Zelena zadeva je enostavni plastenjak, uporabljan trenutno za skladišče slame za race.

Mala sadikica s koli sredi trave je murva Illinois Everbearing. Ona ter že praktično odrasli bela in japonska bodo skupaj dajale poleti dodatno senco in hrano.

Slikano je v račji "predsobi" - prostor med hišo in bolj gostim starejšim sadovnjakom z odraslimi jablanami, hruškami in asiminami, v katerem sta tudi vodnjak in hišica. Vse skupaj je nekakšen "food forest", le da je v tem fotkanem delu zasaditev zaenkrat še mlajša in redkejša, starejši del pa že zelo ustreza imenu. Ne maksimiziramo pridelka z drevja, bolj gre za to, da je pridelek OK, hkrati pa podprta velika raznolikost življenja.

Vsenaokoli je 6-8 veder in lavorjev raznih velikosti, večinoma takih, da lahko iz njih pijejo, par pa jih je dovolj velikih in nizkih, da lahko skočijo in se okopajo, kar jim je v posebno veselje, vodo pa je potem treba še hitreje menjati

Dnevni ciklus je nekako takšen:

- zjutraj jih spustim iz hišice, dam polovico dnevne doze zrnja (zrnje je fermentirano ali, če se mudi, vsaj namočeno, do 100 g dnevna doza suhega na raco, ostalo do klasične norme okoli 150 g hrane na raco na dan je prosta paša v sadovnjaku - zelenje razno, polži, črvi, žužki...) ; to je skladno s tem, kar sem prebral, da paša nadomesti cca tretjino izrecno ponujene hrane

- tudi osvežim vodo v vseh posodah

- one malo pojejo, grejo takoj nekaj popiti, oprati kljun in glavo, ponavljajo ... po nekaj krogih se utrudijo in en čas spijo (recimo vsake 4 ure), pa spet akcija... druge ptice odganjajo, imamo pa eno pametno vrano, ki že nekaj dni opazuje dnevno doziranje zrnja in čim race začasno odnesejo rep malo stran, pride ona zraven

- race načeloma dežurajo po svoji celotni površini, recimo, da je to okoli 400-500 m2, kar tudi ustreza normi za prosto pašo, kakor jo razumem (60 rac na aker = cca 4200 m2, naših je 6)

- okoli 17h pridejo glasno povedati, da bi zdaj bil primeren čas za drugi del zrnja; glasne so kot goske, ko se lotijo

- še nekaj večernih krogov paše in vode

- nekaj po 20h jih pospravim nazaj v hišico, kar je sicer nerodno, ker race in klančine in hišice niso tako naravna kombinacija kot pri kurah; imam narejen v delu sadovnjaka bližje hišici iz ograjne mreže širok stožec, na vhodu 4-5 m, ki se potem oži proti hiši in na koncu ni več druge kot iti vanjo; bistveno je pripraviti do tega polovico skupine, druge potem sledijo.

[crtj]

[crtj]

Z ljudmi, rastlninami, čebelami in racami tukaj živita v naše veliko veselje tudi psa - pasme hovawart, Bellfast (2012) in Oriana (2022), ki je ravnokar imela prvi rojstni dan.