Voda

Odgovori
crtj-admin
Site Admin
Prispevkov: 10774
Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm

Voda

Odgovor Napisal/-a crtj-admin »

(Prenos iz arhiva)
TwityPity
Prispevkov: 1128
Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a TwityPity »

voda je napisal/a:

voda album

Pozdravljeni,
Približno pred pol leta sem se priključila Forumu. Kaj kmalu na začetku pri neki razpravi so mi očitali, zakaj sem tako glasna, če nimam kaj pokazati. Nekako tako je bilo. Res sem po naravi glasna, pa tudi to je res, da nisem imela nobene fotografije. Zato sem se potrudila in slikala na mobić in fotkić, da bi prikazala v danih možnostih celoten kompleks vrta, ki ga imam v Istri na Hrvaškem in drugega v Ljubljani . Tako bom predstavila moje zeleno kraljestvo v štirih letnih časih.
Torej začelo se je pred 30-timi leti. O bog, kako smo bili mladi. Lotili smo se vseh mogočih nalog. Težje ko so bile, bolj smo bili zadovoljni, ko smo jih opravili. Bili smo izzvani, želeli se naučiti marsikaj in marsičesa. Velikokrat naredili tudi napake. Utrujeni, z rokami do tal. Dopoldne jezni nase, popoldne na ves svet, ker v trgovini ni bilo tega ali onega. Če smo hoteli kaj narediti, smo morali bili inovativni. Smejali smo se, pili in jedli istrske dobrote.

Kliknite na sliko za povečavo.


Vedno so mi bile všeč Hiše s patino. Hiša s patino je Hiša s priprtimi polkni, ki se hladi v vročih poletnih dneh. Igrivost prepiha, blaži njeno trdnost, ki kot balon napihne na roko izdelano zaveso iz garna in skozi odprta vrata raztegne vonj omamne kuhe na vrt med dišavnice in cvetoče lončnice. To je tudi Hiša, kjer se odprejo vrata otroškemu joku, in materin šelestajoči glas obriše solze. Očetov gromki smeh stresa zidove tako, da odpihnejo močan veter. To je Hiša ki je po zimi topla in mehka od ljubezni in smeha. Hiša z patino je Hiša, katero skrivajo stara spoštljiva drevesa, ovijalke, dišeče vrtnice in pušpani. Tako Hišo imam rada.



»NININ VRT« - (pomlad, poletje 2010 )


Skozi portal ob hiši, po modrem hodniku, vstopiš v še vedno spreminjajoč in dopolnjujoč se Ninin vrt. V tej modri sobi so vsi odtenki modre v vseh letnih časih in za vse čase. Na pomlad irisi, tulipani v roza, vijolični, modri in tudi črni barvi razbremenijo težo glicinijevega oblaka, ki se plazi od vhoda po dolgem mogočnem zidu. Kasneje se razcvetijo lespedeza in rožlini. (V načrtu je dopolnitev, ker so v času brezbarvne luknje).




Nekaj dni po modri se vsuje plaz bele glicinije, ki je bolj dišeča od modre. Podporne stebre, ki še niso končani, sem postavila nekaj let po zasaditvi. Glasba čmrljev in vonj sta omamna.




Pav ne ljubi fotoaparata. Drva so pripravljena za hladne dni. Pritepenki Mika in Murka se pri nas odlično počutita.Ta hip se Mika »mula« , ker sem ji prepovedala jemati orehe iz košare. Trebušček je že preveč poln ukusnih jedrc.




Pogled iz bodočega kažuna, istrske okrogle poljske hiške iz kamna (zidam ko imam čas, premer 6m), v dolino, kjer bo naslednje leto zelenjavni vrt. Ta bo ograjen s prostorastočimi grmovnicami, vrtnicami, lovorji, sadnimi drevesi itd, itd. Na cvetnih gredica in ob njih so glicinija, liatrisi, irisi, visoke marjete, višnja, figa, davidove budleje, rožlini, artičoke, muškatna kadulja, dalije, raketica,« gumbek« vrtnica, sivka, rožmarin, dlakava lučka, vinska rutica, šparglji, kapucinke in še pa še.




Pozno poletje v Istri ima manj barv. Palma-Trachycarpus fortunei, (zdrži do -15) sejanček, pampaška trava izprošena na sprehodu ob pulskih, starih vrtovih pred 30 leti. Kraški navadni ruj Cotinus coggygria, listopadni grm, prinesen iz slov. Istre. Na permakulturno obdelani gredi posejane buče kokaido, kumarice,navadni cuketi. Sejano gosto. Korenine obdelovale zemljo, listi prekrivali plevel. Rast »navadnega« plevela zelo majhna. Plazeča trava me skrbi. Pred tremi leti začetek permakulturno obdelane gredice na isti način kot prej opisano. Letos še enkrat pokrita s listjem,in posejane enoletnice kar tako. Kasneje nasuto malo zemlje. Cvetna greda: kokarde, vrtnice, dišeča limonina datura, orlice, zvončki, vajgelija, david. budleje am. slamniki, v ozadju višnja. Greda ima funkcijo »otroškega vrtca«. Po premisleku bodo rastline presajene na pravo mesto.




Pot, pelje do prej opisanih gredic,ki so sedaj, konec avgusta manj pisane. Zato so bolj vidne druge rastline. V ozadju nivo višje, Tamariska, Veličastna juka, Pina, Palme. Iz cvetov Granatnega jabolka nastajajo sadeži.




Bambus Moso in še nezreli plod in veje rastline, ki je osnova za cepljenje limon. Ime sem pozabila (nekdo na Forumu mi je povedal). V modri sobi, netreski v odsluženih čevljih in v štoru. Zemlja pri štoru je življenjski prostor za rojstvo rogačev. Avgusta, ko se pojavijo in parijo, skrbim zanje, da jih ne pohodimo ali povozimo- saj izumirajo!




»Žar«. Nedokončana »volta«- obok s sklepnim kamnom. Sama sem ga sklesala in sezidala. Reminat je naredil moj mož. Kamni, moja velika ljubezen čakajo na obdelavo. Malo vrt, malo kamni, malo živali, malo kuharije - veliko dela, veliko ljubezni . To je življenje. Ali bom imela še dovolj časa, da vse to postorim? Forzicija, d.kutina, v ozadju Pinija, Tamariska, Pampaška trava, Veličastna Juka, rožmarini, sivke itd. Slika naprej, kutina in »en tisoč« rastlin, d. vrtnica , dlakava lučka,višnja, amer. slamniki, pušpani. Naslednji foto, nadaljevanje gredice. V ospredju priprava po postopku permakulture. Namesto desk bodo kamni,ker je greda višja. Dozorevajoči plod Oreha. Drevesa so moji sejančki stari že cca 15 let.




»NININ VRT« –( jesen, zima 2010)
Konec oktobra, začetek novembra. Jugo (ali so moje odločitve za sajenje pravilne?), rosi, prekratki dnevi. Rdeča zemlja je zelo težka.


Veja hibridne Oljke, plod Oreha »velikana«in Granatno jabolko. Granatno jabolko (nar, šipek) enako kot Oljka je pri starodavnih ljudstvih sveti sadež. Pravijo, da skriva toliko semen koliko je zakonov v stari zavezi - 613. Ima rad vroča poletja, prenaša sušo in raste počasi. Notranjost polna rdečih užitnih zrnc. Veličastna Juka, Yucca Gloriosa »Veriegata-Veriegated Yucca« . Nastavki za čudovite bele cvetove. Ena dobljena, potem razmnožena s potaknjenci. Sedaj so višje od mene. Ko odcveti, tisti del odmre a takoj zraven požene nov kup bodečih listov in čez nekaj mesecev znova cveti. Liste lahko, ko jih zatrgaš na trakove, uporabljaš za vezanje šopkov. Ostro špico, če nimaš igle, za šivanje.




Pampaška trava, v ozadju avtohtoni pritlikavi istrski hrast vzgojen v veliki hrast, Palme, Pinija,forzicija (rdeči listi). Vijola obarvana Brogovita »Snežena kepa«(potaknjenec -3. In 4 foto). V ozadju samonikel avtohtoni jesen , palma(iz semena), še nekaj, forzicija (potaknjenec). 4. slika grmičevje bele medvejke (potaknjenec) ,mahonija (prinesla ptica), grmičasti navadni ruj prinešen Iz Krasa. -Cotinus coggygria. Pri meni se listi ne obarvajo rdeče, mogoče pomanjkanje barvila antociana . Barvilo Antocian pri listih rastlin pospešujejo hladne noči in topli dnevi. Barvilo antocian je drugače močan antioksidant ki ugodno deluje na procese v telesu ljudi in odstranjuje nevarne molekule prostih radikalov (npr. pri-retkvicah , v granatnem jab. itd..). Spodaj levo širokolistni žajbelj, palma, pampaška trava, v ozadju skoraj vijolična »snežena kepa« .




Del površine , ki sem jo zasadila takoj, pred 30-timi leti: poleg pampaške trave, Pine, in ostalega je tudi Cipresa –Cupressus sempervirens (sejančki). Vedno zelena Cipresa, ki je poleg oljke simbol Sredozemlja. Že v Antiki razširjena po celotnem Mediteranu (uporabnost lesa in eteričnih olj). Doživi starost do 1000 l. Zraste do 35 m v višino in ima okrog 1m premera. V mladosti raste do 60cm na leto, kasneje počasi. Ljubi sončne tople lege, zimske temperature jo ogrožajo. Zanimivost: v naravi se seme odpre po požaru na pogorišču, ker ima veliko dostopnih hranil (kalij).




Pinija-Pinus Pinea. Najmogočnejša rastlina na mojem vrtu. Moji najljubši sejančki posejani pred 30-timi leti. Vedno znova občudujem naravo, da je zmožna iz centimetrske semenke ustvariti takšne gigante. Pinija je nepogrešljiv element mediterana. Potrpežljivo prenaša sušo in vročino. Po l. 1700 so pinijo sadili povsod kjer je podnebje podobno mediteranu (Južnoafr. Rep., Zda, Kalifornija, Avstralija in po zahodni Evropi). Umirja veter, varuje tla pred erozijo , ne prenaša onesnaženega zraka. Starost največ 15o let. Primerna za bonsaj. Pinije so za prehrano gojili že Grki in Rimljani. Posebnost Pinije so storži z užitnimi semeni (žal nimam semen -vse pojedli). Imenujemo jih pinjole in so velike do 2 cm. Okusne in bogate so z beljakovinami. Storži na drevesu zorijo 3 leta , kar je največ med bori. Burja in močan jugo jih vržeta na tla.
Mimogrede, burja prečisti telo in duha. Jugo je veter, ki meša možgane. Zato, v srednjem veku, v obmorskih mestih, časni veljaki mesta, ko je pihal jugo niso potrjevali nikakršnih važnih odlokov in zakonov.




Podlaga za cepljenje limon in zreli plodovi. Te rumene žogice so kisle in polne koščic. Cvetoče veje Japonske nešplje (nešpule) - Eriobotrya japonica ali drugo ime Lokvat (iz semena) začne cveteti konec okt.,nov. Občutljiva je na mraz, če ni čebelic se ne opraši oz. cvetovi pomrznejo. Nima škodljivcev. Zimzelena, dlakavi listi mesnati in usnjati. Plodovi, žametasto rumenooranžni, dozorijo do velikosti pingpong žogic,konec junija. Okus je čudovita kombinacija marelice, jabolka, ananasa in lubenice. Meni je to najukusnejši sadež.




Velikanski grozdi Palme. Letošnje seme, zeleno, nezrelo in zrelo temnomodro skoraj črno. Drevnine in rastline se ponavljajo »ker ena ni nobena«. Preden sva začela popravljati staro razpadajočo hišo sem sproti nabirala po parkih in sadila sejančke. Najprej v posode potem v zemljo –ne tam kjer sem jaz hotela ampak tam kjer mi je zemlja »dovolila«. V zemljo sem s silo zapičila težko železno palico, če ni zadela ob skalo sem kopala luknje. Po saditvi sem ponavadi morala odpeljati celo samokolnico kamnov. Na tak način je nastajal Ninin mediteranski del vrta-park.




Delo v »korti«- dvorišču čaka. Za bodočim roštiljem je v ozadju stara peč, za peko kruha. Nekoč se je peklo po 10 hlebcev, 1x na teden, velikokrat tudi iz ovsa. Pula je od Nininega vrta oddaljena 25 km. Zagotovo veste da ima rimski amfiteater. O nastanku Arene legenda pravi, da so ga gradile »štrige«- čarovnice. Ponoči, v »traversah«- predpasnikih so prinašale kamne in zidale. Ko se je zgodaj zjutraj, prvič oglasilo petelinje kikirikanje, so se morale vrniti domov. Da jima čas hitreje mine so ob delu klepetale. Tako so nekega jutra, še tema je bila, preslišale »peteha«- petelina. Ko je ta tretjič zakikirikal, iz strahu, da se še same ne bi spremenile v skale, so vse kamne stresle iz predpasnikov in zbežale domov. Zato je Arena nedokončana in Ninin vrt poln kamnov.
Čez zimo bom naredila načrt s popisanimi rastlinami iz »vrtca« (in zagotovo prinesla še kaj), kam jih natančno umestiti. Pomembno se mi zdi, da pazim na barve in oblike listov,in cvetov, kdaj cvetijo, višino, ali so zimzelene, ali dišijo, ali se marajo ali …, ali…Zagotovo bo še lepega dela. Ljubljanski vrtiček bom kdaj drugič obdelala, saj sem s tem imela kar dosti opravka.
Lep pozdrav, voda.

voda je napisal/a:
pozdravljeni, in dobrodošli med moje cvetove. če želite zadeti sliko, kliknite na njo:


lpvoda

voda je napisal/a:
še nekaj majskih situacij na mojem Lj.vrtu:(klikni na sliko)


lpvoda

voda je napisal/a:
dober večer, ko sem pogledala slike od lani mi se je milo storilo. to so posnetki (mislim) nekje sredinom aprila na mojem vrtu v LJ.


lpvoda

PS: oprostite, oprostite. velika neroda sem. pomotoma sem pritisnila prekmalu v prvi rundi. oprostite. PS: če hočeš posamezno sliko gledat klikni nanjo.


voda je napisal/a:
hej, danes zjutraj po dežju sem šla na Lj. vrt in posnela nekaj fotk.


lpvoda

voda je napisal/a:
si predstavljate, da je na teh nekaj kvadratov do lani še bilo: zverižena vrba (čudovita, enormno visoka-delala zelo debeli hlad na novo posajene vrtnice) a pred 20 leti sem jo potaknila na totalno nepravem mestu. sedaj so požagane veje do debla enako kot hruška viljamovka, katero sem tudi posadila pred tolikimi leti a s starostjo (nikoli špricana) vedno bolj grintava kljub okusnim plodovom.
posadila sem bila tudi smreke pa ne eno ampak 5. dva drevesa podobna smreki a vem, da nista sem pustila, ostale požagala lani.
zeloo visoko rdečelistno jesensko ciboro, sama se je zasadila od sosede čez cesto. izredno lepa na pomlad in s čudovitimi sadovi jeseni a totalno prevelika. dala sem požagati tudi eno staro jablano. še ena je ostala, da se imajo kje usedat ptiči.
ostala je še od prej velika divja češnja in zelo visoka (čez streho hiše) smreka.
prej je bila džungla a po drastičnem žaganju takorekoč vrtnarim na cesti, a žal je bilo potrebno. večje spremembe so začele nastajati ko smo delali centralno pred cca 15-timi leti. cev je šla kar žez cel moj vrt in čez staro uto z fragolo (mi smo bili na dopustu). po tem je zemlja bila noro trda. začela sem "jovo nanovo" z krampom.
no skratka vse to grmovje in ostale rastline sem stalno presajala ali se prilagajala že obstoječim. potikala in še to počenjam že cca dobrih 20 let. kot kaže imam en čuden sisetem, da najprej sadim šele potem delam potke in obrobe, a verjemite mi to je težje. torej vrt je star kakih 20 let.

voda je napisal/a:
velja, lp iz deževne a kljub temu cvetoče Lj. voda



naprej, naslednje tri.


3x3 je ...


je 12, ko te zadane amorjeva puščica.


lpvoda
voda
Prispevkov: 2615
Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a voda »

TP-iju se javno zahvaljujem za naloženo predstavitev.
od tukaj naprej se bom trudila sama. lpvoda

Twity Pity še enkrat hvala in lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
voda
Prispevkov: 2615
Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a voda »

hej, po dveh mesecih odsotnosti sem se v Lj. 180 kvadratov vrta vrnila kot bi prišla v džunglo. hvalabogu, da imam dobre sosede in so mi tudi zalivale vse povprek, a predvsem sem jih prosila, da ne pozabijo na ptičje pojilnice. saj je bilo hudirjevo poletje. ko pridem do slik iz istre vam pokažem kaj pomeni rjavi vrt.

Tjesih pozdravljena, na tvojo inicijativo in mojo željo ti se oglašam, malo pozno a iz srca iz tega predala in to ne v cvetoči obliki ampak v obliki struktur zelenega in v kombinacijah katere sem posadila jaz in seveda sejančki, katere puščam, da dopolnijo te kombinacije.

lpvoda
tjesih
Prispevkov: 537
Pridružen: To Jun 18, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a tjesih »

Prelepo, navdušena sem. Hvala, ker si pokazala tvoj prelepi zeleni vrt. LP.
voda
Prispevkov: 2615
Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a voda »

dober večer, ob močni burji ki je snedla temperaturo na 15 stop. se spominjam vročega poletja in želim teh nekaj fotografij deliti z vami:

bera.



suvenirji.



manj barv:




novo življenje:

in lahko noč voda
tjesih
Prispevkov: 537
Pridružen: To Jun 18, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a tjesih »

Tele fotografije so res spomini na eno krasno poletje, ki se vsak dan z jutranjo meglo bolj in bolj oddaljuje.
Sanjarka Ana
Prispevkov: 1193
Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Sanjarka Ana »

Čudovite fotografije VOda.
voda
Prispevkov: 2615
Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a voda »

punce res je. sedaj je spomin na poletje samo fotografski spomin. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
dašabina
Prispevkov: 1103
Pridružen: Sr Jun 05, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a dašabina »

VOda, ču-do-vi-to!!!
Odgovori

Vrni se na “Predstavitve članov”