Mali rožni vrt
Moderator: Melona
Danes popoldan je, ko me ni bilo doma, v sekundi prišel en ogromen črn oblak in v trenutku je zapihalo s cca. 130km/h, spet odneslo lok Lordu Raglanu in za las zmanjkalo, da bi ga spulilo.
Čiščenja še nisem opravila do konca, traja pa približno 2-3 uri na teraso. Enkrat cvetoče sem kar pustila, naj pokažejo še teh par cvetov, potem pa jih bom porezala za naslednje leto.
Letos je bilo obiskov, tudi na mojo željo zaradi "gradbišča", malo ampak s temi zadnjimi sem poskusila vrt pogledati z njihovimi očmi in tisto razdejanje burje se mi je takoj zdelo manjše. Mogoče je kdaj potrebno malo manj jamrat in sprejet dejstva taka kot so pa potem iz tega potegniti kar največ. Ampak ker nimam komu jamrat potem jamram tukaj.
Brez skrbi, da so šipki tudi meni všeč ampak vsega žal ne morem imeti. In ker res ne vem, če je dovolj, da vrtnice obrežem sredi jeseni, jih bom pač morala zdaj. Grme želim obdržati nizke in kompaktne in ne kot tiste pretegnjene veje, ki jih je moč videti v Sv. Ivanu. Ker sem lani obrezala samo konice, so letos veje na dobri poti v enak videz.
Izkušenj z obrezovanjem galk nimam zato tudi ne bom dajala navodil, vse, kar se bo letos dogajalo, bo poskus. Tudi če bi izkušnje imela, ne bom nikomur dirigirala kako naj obrezuje, vsak naj svoje vrtnice drži v obliki, ki je njemu všeč saj je smisel lastnega vrta ravno v tem.
Tako da karkoli zapišem, jemljite kot osebno mnenje in ne kot maksimo.
Galke so še vedno neporezane. Enih par sem že pred kakimi tremi tedni porezala do dal, ker nisem vedela, kaj naredim, pa še čisto nič ne izraščano.
Pri galkah čutim kar velik problem. Rastejo tako, da je pol veje gole, pol pa poraščene z listki. Če odrežem na polovici, ostane čisto brez listov. Če do tal, v upanju, da spodbudim brstenje, ni na gredi več ničesar. Če odrežem tako, da ostane nekaj listne mase, bo drugo leto spet previsoka.
Tako da :-? .
Sploh pa so letos galke zelo boge in z njimi nisem ničkaj zadovoljna. In niso tisto, kar sem si predstavljala, da bodo. Z redkimi izjemami.
Čiščenja še nisem opravila do konca, traja pa približno 2-3 uri na teraso. Enkrat cvetoče sem kar pustila, naj pokažejo še teh par cvetov, potem pa jih bom porezala za naslednje leto.
Letos je bilo obiskov, tudi na mojo željo zaradi "gradbišča", malo ampak s temi zadnjimi sem poskusila vrt pogledati z njihovimi očmi in tisto razdejanje burje se mi je takoj zdelo manjše. Mogoče je kdaj potrebno malo manj jamrat in sprejet dejstva taka kot so pa potem iz tega potegniti kar največ. Ampak ker nimam komu jamrat potem jamram tukaj.
Brez skrbi, da so šipki tudi meni všeč ampak vsega žal ne morem imeti. In ker res ne vem, če je dovolj, da vrtnice obrežem sredi jeseni, jih bom pač morala zdaj. Grme želim obdržati nizke in kompaktne in ne kot tiste pretegnjene veje, ki jih je moč videti v Sv. Ivanu. Ker sem lani obrezala samo konice, so letos veje na dobri poti v enak videz.
Izkušenj z obrezovanjem galk nimam zato tudi ne bom dajala navodil, vse, kar se bo letos dogajalo, bo poskus. Tudi če bi izkušnje imela, ne bom nikomur dirigirala kako naj obrezuje, vsak naj svoje vrtnice drži v obliki, ki je njemu všeč saj je smisel lastnega vrta ravno v tem.
Tako da karkoli zapišem, jemljite kot osebno mnenje in ne kot maksimo.
Galke so še vedno neporezane. Enih par sem že pred kakimi tremi tedni porezala do dal, ker nisem vedela, kaj naredim, pa še čisto nič ne izraščano.
Pri galkah čutim kar velik problem. Rastejo tako, da je pol veje gole, pol pa poraščene z listki. Če odrežem na polovici, ostane čisto brez listov. Če do tal, v upanju, da spodbudim brstenje, ni na gredi več ničesar. Če odrežem tako, da ostane nekaj listne mase, bo drugo leto spet previsoka.
Tako da :-? .
Sploh pa so letos galke zelo boge in z njimi nisem ničkaj zadovoljna. In niso tisto, kar sem si predstavljala, da bodo. Z redkimi izjemami.
2013
Letos vas bom zaenkrat presenetila samo z naslednjo fotografijo je pa to nekaj takega kar verjetno nima nihče od vas.
Lepo je, ko imaš nekaj posebnega!
Vrtnica z variegata listi:
Dobila sem jo kot mali potaknjenec in kot taka je seveda precej brižna in ja, je tudi bolna, saj se vidi po sliki, in cela umetnost jo je bilo obdržati pri življenju.
Imena nima, glede na to, kaj vidim na HMF, ni Verschuren.
Tudi Viridiflora in Serratipetala sta dva vrtnična spačka pa sta ravno zaradi tega zelo zanimiva in prava posebnost. Kot tako jemljem tudi tole mojo vrtničko. Cvetov pa še nisem videla, predvidevam, da niso nič posebnega. So pa zato listi in prav gotovo bo na vrtu na vidnem mestu kot neke vrste razstavni eksponat.
Zaenkrat je še prezgodaj, da bi vlekla zaključke, ampak lani se je v praksi izkazalo ravno obratno kot je zapisala metuljc. Najprej sem jo imela na soncu in listje je postajalo vedno temnejše, belina se je skorajda izgubila. Sem že bila prepričana, da se je lastnost izgubila. Potem sem jo prestavila v trajno svetlo senco in listje je ponovno začelo dobivati bele lise, zelena barva pa je postajala svetlejša.
Zato je še vedno v loncu, ker ugotavljam na kakšni poziciji se prižasti listi najbolje obdržijo.
Da pa ne boste rekli, da vas za nos vlečem, pa še eno tako tapravo.
Letos vas bom zaenkrat presenetila samo z naslednjo fotografijo je pa to nekaj takega kar verjetno nima nihče od vas.
Lepo je, ko imaš nekaj posebnega!
Vrtnica z variegata listi:
Dobila sem jo kot mali potaknjenec in kot taka je seveda precej brižna in ja, je tudi bolna, saj se vidi po sliki, in cela umetnost jo je bilo obdržati pri življenju.
Imena nima, glede na to, kaj vidim na HMF, ni Verschuren.
Tudi Viridiflora in Serratipetala sta dva vrtnična spačka pa sta ravno zaradi tega zelo zanimiva in prava posebnost. Kot tako jemljem tudi tole mojo vrtničko. Cvetov pa še nisem videla, predvidevam, da niso nič posebnega. So pa zato listi in prav gotovo bo na vrtu na vidnem mestu kot neke vrste razstavni eksponat.
Zaenkrat je še prezgodaj, da bi vlekla zaključke, ampak lani se je v praksi izkazalo ravno obratno kot je zapisala metuljc. Najprej sem jo imela na soncu in listje je postajalo vedno temnejše, belina se je skorajda izgubila. Sem že bila prepričana, da se je lastnost izgubila. Potem sem jo prestavila v trajno svetlo senco in listje je ponovno začelo dobivati bele lise, zelena barva pa je postajala svetlejša.
Zato je še vedno v loncu, ker ugotavljam na kakšni poziciji se prižasti listi najbolje obdržijo.
Da pa ne boste rekli, da vas za nos vlečem, pa še eno tako tapravo.
Leto 2013:
Pravkar sva z možem pojedla in z vseh strani tako diši, da si predstavljat ne morete. Pa danes ni dan, ki bi bil najbolj optimalen, saj kar piha. Po dežju, ko posije sonce, in iz tlakovcev puhti vlaga, je kot da kdo parfum našprical naokoli.
Presega vsa moja pričakovanja. In vreme je letos kot nalašč za vrtnice.
Pa še igra perspektive z iste točke.
Pa še spominska. Purezzo je namreč vzel zadnji dež, jugo pa jo je vrgel tudi dol z nosilcev. Pozabila sem, kako težke so te veje v polnem cvetu, in vse skupaj privezala kar z navadno vrvico.
Je pa vseeno še lepa, zelenolistna lepotica.Nazadnje urejal/a Garden-ja 02 Jun 2013 17:05; skupaj popravljeno 1 krat
Pravkar sva z možem pojedla in z vseh strani tako diši, da si predstavljat ne morete. Pa danes ni dan, ki bi bil najbolj optimalen, saj kar piha. Po dežju, ko posije sonce, in iz tlakovcev puhti vlaga, je kot da kdo parfum našprical naokoli.
Presega vsa moja pričakovanja. In vreme je letos kot nalašč za vrtnice.
Pa še igra perspektive z iste točke.
Pa še spominska. Purezzo je namreč vzel zadnji dež, jugo pa jo je vrgel tudi dol z nosilcev. Pozabila sem, kako težke so te veje v polnem cvetu, in vse skupaj privezala kar z navadno vrvico.
Je pa vseeno še lepa, zelenolistna lepotica.Nazadnje urejal/a Garden-ja 02 Jun 2013 17:05; skupaj popravljeno 1 krat
Ne vem, če ste opazili.
Naše vrtnice so se na forumovski tabli pomaknile čisto navzdol, praktično zadnji od rastlin smo, samo še samonikle in strupene rastline so spodaj.
Kar me neizmerno žalosti.
Malo se bom potolažila z nekaj utrinki. Pa še šopek sem si nabrala.
Odpirati se začenjajo tudi mahovne vrtnice.
Na vrtni uti se počasi proti vrhu vzpenjata Rosarium Uetersen
in Souvenir du Dr. Jamain
Na drugi strani pa Pierre de Ronsard in Palaice Royal ampak sta preveč razmočeni, da bi bila slika lepa. Kasneje.
Zato pa dežju kljubuje burbonka Reine Victoria.
Tudi Variegata di Bologna je že na polno:
Tu pa še ena stara s prejšnjega tedna, ko so se moderne še pripravljale:
Tole je pa nova greda, ki nas bo razveseljevala naslednje leto. Manjka še okrasno drevo in kar nekaj trajnic. Precej sem si jih razmnožila z winter sowing sama, upam, da se bodo po tem dežju dobro prijele.
Naše vrtnice so se na forumovski tabli pomaknile čisto navzdol, praktično zadnji od rastlin smo, samo še samonikle in strupene rastline so spodaj.
Kar me neizmerno žalosti.
Malo se bom potolažila z nekaj utrinki. Pa še šopek sem si nabrala.
Odpirati se začenjajo tudi mahovne vrtnice.
Na vrtni uti se počasi proti vrhu vzpenjata Rosarium Uetersen
in Souvenir du Dr. Jamain
Na drugi strani pa Pierre de Ronsard in Palaice Royal ampak sta preveč razmočeni, da bi bila slika lepa. Kasneje.
Zato pa dežju kljubuje burbonka Reine Victoria.
Tudi Variegata di Bologna je že na polno:
Tu pa še ena stara s prejšnjega tedna, ko so se moderne še pripravljale:
Tole je pa nova greda, ki nas bo razveseljevala naslednje leto. Manjka še okrasno drevo in kar nekaj trajnic. Precej sem si jih razmnožila z winter sowing sama, upam, da se bodo po tem dežju dobro prijele.
Zgleda, da so vrtnice postale preveč buržuazne, od njih ni nobenih pravih koristi. Eno samo preseravanje.
Saj veste, kot v srednjem veku, ko so dovolili samo Roso gallico Officialis, ker so iz nje izdelovali zdravila.
Ne, ni sistem tisti, ki nas je vrgel dol, je kar odločitev in delo katrince.
Vzroka še ne poznam, čakam pojasnilo. Že ves dan.
Za tiste, ki ste spraševale, kaj je to modro na sliki:
Mačja meta je. Visoka, ne pokrovna, ki ste je verjetno vajene.
Mačjih met je več različnih, od poleglih, ki imajo bolj drobne cvetke, ki so tudi bolj svetlo modri, do te visoke, sorta je Six Hill Giant ali nekaj podobnega. Vem, ker sem jo načrtno iskala.
Ni privlačna mačkam, tista, ki jo imajo mačke rade, je čisto posebna sorta.
Cveti vse poletje, vonj je močan, mogoče zato malo manj prijeten a mene ne moti, ker se ne širi v okolico, čuti se, če pomaneš rastlino. Tudi barva je temnejša.
Ne, tale greda tamalih ni nova, je obnovljena. Lani pozimi sem stare pokrovne vrtnice podarila, čez poletje je stala in enkrat februarja sem sadila najprej vrtnice, potem čebulnice in pred kratkim trajnice, ki sem jih sama sejala. Ostale trajnice bom dodala jeseni.
V sredini so hibridne ponavljalke, same take z ogromnimi dišečimi cvetovi močnih barv, zadaj so nove plezalke in sicer Chewpurplex, Constance Spry, Crimson Glory in Mme. Driout, spredaj pa postmoderne sorte z velikimi čašastimi cvetovi, ki zanesljivo in dobro ponavljajo, nekatere dišeče, druge manj.
Vmes med nandinami je našla mesto Sally Holmes, v kotu levo pa Ballerina. Vrtnica z rdečimi listi, ki je v ozadju, je preživela razdejanje, je preveč lepa in prehvaležna čeprav brezimena (kupljena kot Queen Elisabeth).
Saj veste, kot v srednjem veku, ko so dovolili samo Roso gallico Officialis, ker so iz nje izdelovali zdravila.
Ne, ni sistem tisti, ki nas je vrgel dol, je kar odločitev in delo katrince.
Vzroka še ne poznam, čakam pojasnilo. Že ves dan.
Za tiste, ki ste spraševale, kaj je to modro na sliki:
Mačja meta je. Visoka, ne pokrovna, ki ste je verjetno vajene.
Mačjih met je več različnih, od poleglih, ki imajo bolj drobne cvetke, ki so tudi bolj svetlo modri, do te visoke, sorta je Six Hill Giant ali nekaj podobnega. Vem, ker sem jo načrtno iskala.
Ni privlačna mačkam, tista, ki jo imajo mačke rade, je čisto posebna sorta.
Cveti vse poletje, vonj je močan, mogoče zato malo manj prijeten a mene ne moti, ker se ne širi v okolico, čuti se, če pomaneš rastlino. Tudi barva je temnejša.
Ne, tale greda tamalih ni nova, je obnovljena. Lani pozimi sem stare pokrovne vrtnice podarila, čez poletje je stala in enkrat februarja sem sadila najprej vrtnice, potem čebulnice in pred kratkim trajnice, ki sem jih sama sejala. Ostale trajnice bom dodala jeseni.
V sredini so hibridne ponavljalke, same take z ogromnimi dišečimi cvetovi močnih barv, zadaj so nove plezalke in sicer Chewpurplex, Constance Spry, Crimson Glory in Mme. Driout, spredaj pa postmoderne sorte z velikimi čašastimi cvetovi, ki zanesljivo in dobro ponavljajo, nekatere dišeče, druge manj.
Vmes med nandinami je našla mesto Sally Holmes, v kotu levo pa Ballerina. Vrtnica z rdečimi listi, ki je v ozadju, je preživela razdejanje, je preveč lepa in prehvaležna čeprav brezimena (kupljena kot Queen Elisabeth).
Takole, zgoraj zapisano je vse kopija zapisov s starega foruma na katerem več nismo bile zaželjene.
Malo sem popravila besedilo, da ni odgovorov v prazno, slike in to, kar je bilo bistveno, pa je prenešeno vse.
Vaših komentarjev ni, so pa bistveni odgovori nanje.
V bistvu ne izpade niti tako slabo, ker se vse skupaj ne razteza več na 14 straneh ampak na dveh, tako je veliko bolj pregledno in zgoščeno.
No, od tu dalje začenjamo znova.
Malo sem popravila besedilo, da ni odgovorov v prazno, slike in to, kar je bilo bistveno, pa je prenešeno vse.
Vaših komentarjev ni, so pa bistveni odgovori nanje.
V bistvu ne izpade niti tako slabo, ker se vse skupaj ne razteza več na 14 straneh ampak na dveh, tako je veliko bolj pregledno in zgoščeno.
No, od tu dalje začenjamo znova.