Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Artemisia vulgaris - navadni pelin (in sorodne vrste)
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Artemisia vulgaris - navadni pelin (in sorodne vrste)
(Prenos iz arhiva)
Pelin navadni - Artemisia vulgaris
A. vulgaris, vrsta pelina, razširjena ob poteh in na ruderalnih rastiščih; večletna do 120 cm visoka, močno razvejana rastlina z dvakrat pernatimi, na sp. strani polstenimi listi<<, cvetni koški zelo majhni, rdečkasto rjavi, obdajajo jih polsteni ovojkovi listi; ker vsebujejo aromatična olja, se uporablja kot začimba za pečenko in perutnino.
Pelin pravi - Artemisia absinthium
vrsta iz družine košaric (nebinovk) in iz rodu pelin v suhih predelih Evrazije; do 1 m visok, aromatično dišeč, polsteno dlakav polgrm s kimastimi, rumenimi cvetnimi koški, nameščenimi v latah. P. vsebuje eterična olja, predvsem strupeni tujon (močan živčni strup, ki povzroči epileptične krče), v medicini se uporablja kot sredstvo proti glistam, kot grenčica in za izdelovanje pelinkovca (absint; vsebuje tujon) (DUDEN)
kakšen je moj pelin? žal slike celega grma nimam. zraste do 2 m in cveti tako. lpvoda
A. vulgaris, vrsta pelina, razširjena ob poteh in na ruderalnih rastiščih; večletna do 120 cm visoka, močno razvejana rastlina z dvakrat pernatimi, na sp. strani polstenimi listi<<, cvetni koški zelo majhni, rdečkasto rjavi, obdajajo jih polsteni ovojkovi listi; ker vsebujejo aromatična olja, se uporablja kot začimba za pečenko in perutnino.
Pelin pravi - Artemisia absinthium
vrsta iz družine košaric (nebinovk) in iz rodu pelin v suhih predelih Evrazije; do 1 m visok, aromatično dišeč, polsteno dlakav polgrm s kimastimi, rumenimi cvetnimi koški, nameščenimi v latah. P. vsebuje eterična olja, predvsem strupeni tujon (močan živčni strup, ki povzroči epileptične krče), v medicini se uporablja kot sredstvo proti glistam, kot grenčica in za izdelovanje pelinkovca (absint; vsebuje tujon) (DUDEN)
kakšen je moj pelin? žal slike celega grma nimam. zraste do 2 m in cveti tako. lpvoda
pep je napisal/a: |
Tale tujon, ki ga vsebuje pelin res ni najbolj zdrav zato namok v žganju ni najbolj priporočljiv, če pa skuhamo čaj kjer se tujon uniči in ga zmešamo z žganjem in praženim sladkorjem dobimo zelo dober pelinkovec. |
Pravzaprav se ne uniči, ampak ostane v pelinu, ker ni topen v vodi, je pa v alkoholu.
Metuljc a to pomeni tud če ga skuhaš v čaju semu ne razgradi tisti tujon ,sprašujem zato ker moj pokojni tast je imel zelo veliko vero v pelin in je vse bolezni zdravil s pelnom ,kadar je imel zdravstvene težave in moralnega mačka sije v majhnem lončku skuhal pelin in tega pokušal cel dan tako sije kuhal najman tri dni ,redko je obiskal zdravnika in lepo strost dočakal.
Za tujon res ne vem, če se s temperaturo uniči, njegova škodljivost pa je v preveliki količini uživanja.
Tujon vsebujeta tudi žajbelj, vratič pa sta čislani zdravilni rastlini.
V naravi je precej divjih sadežev, ki so surovi rahlo strupeni, kuhani pa popolnoma užitni, bezek, ognjeni trn,jerebika, brogovita itd
Tujon vsebujeta tudi žajbelj, vratič pa sta čislani zdravilni rastlini.
V naravi je precej divjih sadežev, ki so surovi rahlo strupeni, kuhani pa popolnoma užitni, bezek, ognjeni trn,jerebika, brogovita itd