Goji jagode iz Bolgarije
-
juglans
- Prispevkov: 3389
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
lepo, lepo
he he pep, tovrsten led tudi sam dobro poznam. Bom pa, kakor ti, tudi sam poizkusil.
Opombe mfranca so povsem na mestu, še sploh, ker jih je opazoval sam. Razmislek.
Okoli teh rastlin premlevam že dlje časa. V "prejšnjem življenju" sem jih kratek čas gojil kot sadike, vir pa je bilo seme. Torej, nič kontrolirano hibridnega. Tu se je moja praksa zaključila, sem pa nadaljeval z opazovanjem po vrtovih in poizvedovanjem iz spleta. Trenutno sem pri zaključkih, da je goji rastlina suhih območij. Predvsem to, temperaturno pa je zelo prilagodljiva. Če se spomnim fotografij iz Kitajskih plantaž, kjer je vse razen samih rastlin suho, sivo, peščeno, potem ta ugotovitev drži ne glede na to, da nasade namakajo. Tudi Vojvodina, zlasti Banat ima že bolj stepsko klimo. Od tam tudi slike teh lepih malih grmičkov z milijoni jagod.
Od tu dalje teoretiziram. Za soliden približek našim predstavam in željam bo za rastišče potrebno izbirati čim bolj prevetrena območja (zlasti jeseni, tedaj tudi najbolj razsaja plesen), zemljišče pa bi moralo biti kar se da odcedno. Kako je to mogoče na vaših lokacijah ne poznam, vem pa, da je pri meni to bolj kot ne misija neizvedljivo. Pet metrov levo ali desno bistveno ne spremeni vpliva celinske klime, lahko pa se izognem zavetrju večjih dreves, stavb na primer.
Tudi bogato pognojena sadilna jama ni v prid jesenski boleznim, bujna rast poganjkov je tako kvečjemu signal za nezadovoljstvo. V povezavi z bujno rastjo igra pomembno vlogo količina padavin, ki je pri nas kljub vsemu razmeroma visoka. Težja, ilovnata tla pre-ugodne razmere potencirajo.
Nadalje bi bil delček, ki bi lahko pretehtal, sama vzgojna oblika grmičev. Višje ko je krošnja od tal, vsaj načeloma, manj je izpostavljenosti vlagi tal in boljša je prezračenost.
Kako je z opraševanjem cvetja ne poznam, verjetno pa so dejavniki, ki na to vplivajo. Bo potrebno še kaj prebrati.
Sadike so njihove, ja.
Nekaj mojega razmišljanja.
Sestavni del eksperimentiranja pa je privlačen in nepoznan razplet.
...
Muha hvala za samostojno objavo, je tako bolj pregledno.
he he pep, tovrsten led tudi sam dobro poznam. Bom pa, kakor ti, tudi sam poizkusil.
Opombe mfranca so povsem na mestu, še sploh, ker jih je opazoval sam. Razmislek.
Okoli teh rastlin premlevam že dlje časa. V "prejšnjem življenju" sem jih kratek čas gojil kot sadike, vir pa je bilo seme. Torej, nič kontrolirano hibridnega. Tu se je moja praksa zaključila, sem pa nadaljeval z opazovanjem po vrtovih in poizvedovanjem iz spleta. Trenutno sem pri zaključkih, da je goji rastlina suhih območij. Predvsem to, temperaturno pa je zelo prilagodljiva. Če se spomnim fotografij iz Kitajskih plantaž, kjer je vse razen samih rastlin suho, sivo, peščeno, potem ta ugotovitev drži ne glede na to, da nasade namakajo. Tudi Vojvodina, zlasti Banat ima že bolj stepsko klimo. Od tam tudi slike teh lepih malih grmičkov z milijoni jagod.
Od tu dalje teoretiziram. Za soliden približek našim predstavam in željam bo za rastišče potrebno izbirati čim bolj prevetrena območja (zlasti jeseni, tedaj tudi najbolj razsaja plesen), zemljišče pa bi moralo biti kar se da odcedno. Kako je to mogoče na vaših lokacijah ne poznam, vem pa, da je pri meni to bolj kot ne misija neizvedljivo. Pet metrov levo ali desno bistveno ne spremeni vpliva celinske klime, lahko pa se izognem zavetrju večjih dreves, stavb na primer.
Tudi bogato pognojena sadilna jama ni v prid jesenski boleznim, bujna rast poganjkov je tako kvečjemu signal za nezadovoljstvo. V povezavi z bujno rastjo igra pomembno vlogo količina padavin, ki je pri nas kljub vsemu razmeroma visoka. Težja, ilovnata tla pre-ugodne razmere potencirajo.
Nadalje bi bil delček, ki bi lahko pretehtal, sama vzgojna oblika grmičev. Višje ko je krošnja od tal, vsaj načeloma, manj je izpostavljenosti vlagi tal in boljša je prezračenost.
Kako je z opraševanjem cvetja ne poznam, verjetno pa so dejavniki, ki na to vplivajo. Bo potrebno še kaj prebrati.
Sadike so njihove, ja.
Nekaj mojega razmišljanja.
Sestavni del eksperimentiranja pa je privlačen in nepoznan razplet.
...
Muha hvala za samostojno objavo, je tako bolj pregledno.
-
battagelli
- Prispevkov: 309
- Pridružen: Sr Jun 26, 2013 2:00 am
-
muha
- Site Admin
- Prispevkov: 17491
- Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
- Kraj: Medvode okolica
| juglans je napisal/a: |
| Pozdravljeni. Počasi bo potrebno oddati naše želje, vendar se miljan ne oglasi in potrdi natančno število sadik. Ni odgovoril na ZS. Kaj mi svetujete? Naj ga izpustim ali prištejem in potem nosim riziko viška rastlin? |
Včeraj popoldne okrog 3. ure je bil miljan nazadnje prisoten na forumu. Par sadik bi verjetno lahko spravil v promet tudi kasneje, 20 je pa le malo veliko.
Sploh je pa mfranc lepo svetoval, da sta tudi dve sadiki čisto dovolj, da si v kratkem s potaknjenci narediš spodoben nasad. Če ti bo moje razmišljanje kaj v pomoč pri odločitvi.
-
juglans
- Prispevkov: 3389
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
Takole je.
Miljan se je oglasil in oddal sem naše povpraševanje. Naslednji teden dobim odgovor o dobavljivosti in ceno.
Prosil bi, če ste z delčkom svoje pozornosti v naslednjih dneh malce prisotni in brez večjega zamujanja javite svojo dokončno odločitev. Namreč smo pozni.
Hvala za odziv in uvidevnost.
Miljan se je oglasil in oddal sem naše povpraševanje. Naslednji teden dobim odgovor o dobavljivosti in ceno.
Prosil bi, če ste z delčkom svoje pozornosti v naslednjih dneh malce prisotni in brez večjega zamujanja javite svojo dokončno odločitev. Namreč smo pozni.
Hvala za odziv in uvidevnost.