_________________Barvit pozdrav,Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Navadni oreh - Juglans regia
Ko pod orehi nabiram odpadle zelene orehe ali zelene lupine za barvanje volne, vidim, da so oblike in velikosti orehov precej različne. Različnih vrst orehov pa sploh ne poznam. Ve kdo kaj več povedati? Tudi iz svojih izkušenj?
_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
_________________Barvit pozdrav,Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Sam imam posajeno glede opraševanja idealno kombinacijo treh orehov in sicer Fernor, Fernette in Ronde de Montignac. Ronde de Montignac zelo pozno razvije mačice in 'pokrije' drugo in tretjo tretjino (časovno) ženskih cvetov Fernorja in Fernetta.
Fernor in Fernette sama zase nista najboljša kombinacija. Fernette bo oprašil Fernor samo na pol - v prvi polovici cvetenja ženskih cvetov, sam pa ne bo oprašen s cvetnim prahom Fernorja, ker se moški cvetovi (mačice) Fernorja razvijejo pred ženskimi cvetovi sorte Fernette.
Če se ne motim se Elite delno opraši sam, glede Parissenne pa ne vem.
Več o orehih in drugih lupinarjih pa si lahko preberete na http://www.ssdl.si/ .
Andrej
Fernor in Fernette sama zase nista najboljša kombinacija. Fernette bo oprašil Fernor samo na pol - v prvi polovici cvetenja ženskih cvetov, sam pa ne bo oprašen s cvetnim prahom Fernorja, ker se moški cvetovi (mačice) Fernorja razvijejo pred ženskimi cvetovi sorte Fernette.
Če se ne motim se Elite delno opraši sam, glede Parissenne pa ne vem.
Več o orehih in drugih lupinarjih pa si lahko preberete na http://www.ssdl.si/ .
Andrej
Kot prvo pozdrav vsem in hvala moderatorju,za napotitev v pravo temo.
Skratka zanima me,če razsaja poleg orehove muhe če kaka druga bolezen,ki bi napadala to drevo. Namreč prav letos se je zgodilo,da sta se sosedu posušila kar dva samorastna oreha,ki sta stara več kot 30 let. Nihče ju ni obrezoval,zasipaval,odkopaval ali kako drugače mehansko ogrozil. Že celo leto pa opažam tut na enem našem orehu,da je njegova zelena listna masa velik omanjša od ostalih naših,pa še bolj svetlo zeleni so listi od drugih.Listi so na njem tut manjši.Imel pa je plodove,a zelo malo.Star je tudi čez 30 let.
Hkrati pa zadnja leta opažam,da se na vseh vejah nabira mah rumene barve???
Kaj bi to pomenilo?Hval za bilo kakšen namig.
Orehi pri nas so samorastni in so v glavnem poleg uporabe plodov zelo dobrodošli zaradi stabilizacije plazovitega terena.Imamo jih vsaj 20 komadov z nekaterimi mlajšimi skupaj. Problemi z bledimi redkimi listi so le na enem,medtem ko mah se pojavlja bolj na stareješih vseh,na mlajših pa bolj v manjši količini.Je pa res,da je naše pobočje SEVERNA lega.
LP
LP
Skratka zanima me,če razsaja poleg orehove muhe če kaka druga bolezen,ki bi napadala to drevo. Namreč prav letos se je zgodilo,da sta se sosedu posušila kar dva samorastna oreha,ki sta stara več kot 30 let. Nihče ju ni obrezoval,zasipaval,odkopaval ali kako drugače mehansko ogrozil. Že celo leto pa opažam tut na enem našem orehu,da je njegova zelena listna masa velik omanjša od ostalih naših,pa še bolj svetlo zeleni so listi od drugih.Listi so na njem tut manjši.Imel pa je plodove,a zelo malo.Star je tudi čez 30 let.
Hkrati pa zadnja leta opažam,da se na vseh vejah nabira mah rumene barve???
Kaj bi to pomenilo?Hval za bilo kakšen namig.Orehi pri nas so samorastni in so v glavnem poleg uporabe plodov zelo dobrodošli zaradi stabilizacije plazovitega terena.Imamo jih vsaj 20 komadov z nekaterimi mlajšimi skupaj. Problemi z bledimi redkimi listi so le na enem,medtem ko mah se pojavlja bolj na stareješih vseh,na mlajših pa bolj v manjši količini.Je pa res,da je naše pobočje SEVERNA lega.
LP
LP
Ojla.
Ja že na srečanju 2013 smo nekateri rekli par besed o novem načinu cepljenja orehov. Walter Walker iz kantona Friburg v Švici je lansko leto objavil pripravo in potek cepljenja po negovi metodi.
Bom probal z opisom in sliko na kratko obrazložit proces njegove metode.
1. Po 15 Decembru izkopljete sejance oreha ki so 1-2 leti rastli na vrtu ali v naravi jih otresite zemlje in posadite v posode, lahko več v eno posodo.
Tako posajene sejance potem prikrajšate da bojo dolgi 20-30 cm brez vsakršnih vejic.
2. Posodo z sejanci prenesete na toplo 20-23 stopinj celzija mesto v stanovanju. preden jih pokrijete z vinilsko vrečko jih na odrezanem mestu premažite s cepilno smolo ali zaščitnim premazom za veje.
Tako pokrite pustite 3-4 tedne da poženejo nove popke (speča očesa ).
3. Ko so se pokazala nova očesa-popki, greste narezat enoletne vejice za cepiče, vmesna tretina takšnega cepiča je najboljša.
Sedaj sejanec vzamete iz posode in ga otresete zemlje razkužite predel sejanca in cepiča na mestih kjer boste naredili rez za spajanje lahko navadno ali Angleško kopulacijo. Glejte da Fi obojestransko štima rez mora biti dolžine 6cm. Po rezi oba kraja sestavite in jih zvežite z Rafijo ,Parafilmom ali gumico. Jas to delam z zelenim rastegljivim Parafilmom. Ko ste cepljenje končali cepljenec posadite v posamičen ali v veliko posodo več cepljenih sadih. Cepljena mesta premažete total s tekočim voskom ali tekočim izolirnim filmom - premaz za rane po žaganju. Cepič odrežete poševno nad tretjim očesom in zaščitite z navedenim materijalom.
Posodo odnesete zopet na staro mesto in prekrijete s vinilno vrečko, da se pod njo usvari tropska klima če je preveč mokro naredite dve mali luknji.
Sedaj čakate na rezultat vaše umetnosti vsaj 3 tedne ,da začnejo brsti poganjat novo vejico, ko so vejice s po tri liste lahko vinilsko vrečko odstraite. Po 20 maju postavite posode ven v senčno mesto vsaj nekaj dni.
Na jesen drevesa posadite na stalno mesto.
Sedaj pa še nekaj slik današnje akcije.
1.sejanec v posodi z vidnimi novimi očesi - popki.
2. Sejanec iz posode odtrešen zemlje.
3.Sveži cepiči.
4. Rez sejanca
5. Vidno Angleška kopulacija.
6. Cepljeno mesto obvito z razteznim zelenim Parafilmom.
7. Sadikca v posodi do sajenja, zraven parafilm raztegljiv in tekoči vosek.
8.Cepljenec in plod katerega pričakujem ob morebitnem uspehu.
9. Posoda in cepljenec pokrita z vinilno vrečko sedaj pa na upanje uspeha , ki naj bi bil po Walterju Walkerju 86% garantiran uspeh .
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 9 fotografij
Toliko za danes upam, da vam bo v korist in še vsem uspešno 2014 L.P. Ivan._________________Veselo na delo !Nazadnje urejal/a ivipiči 11 Jan 2014 21:24; skupaj popravljeno 1 krat
Ja že na srečanju 2013 smo nekateri rekli par besed o novem načinu cepljenja orehov. Walter Walker iz kantona Friburg v Švici je lansko leto objavil pripravo in potek cepljenja po negovi metodi.
Bom probal z opisom in sliko na kratko obrazložit proces njegove metode.
1. Po 15 Decembru izkopljete sejance oreha ki so 1-2 leti rastli na vrtu ali v naravi jih otresite zemlje in posadite v posode, lahko več v eno posodo.
Tako posajene sejance potem prikrajšate da bojo dolgi 20-30 cm brez vsakršnih vejic.
2. Posodo z sejanci prenesete na toplo 20-23 stopinj celzija mesto v stanovanju. preden jih pokrijete z vinilsko vrečko jih na odrezanem mestu premažite s cepilno smolo ali zaščitnim premazom za veje.
Tako pokrite pustite 3-4 tedne da poženejo nove popke (speča očesa ).
3. Ko so se pokazala nova očesa-popki, greste narezat enoletne vejice za cepiče, vmesna tretina takšnega cepiča je najboljša.
Sedaj sejanec vzamete iz posode in ga otresete zemlje razkužite predel sejanca in cepiča na mestih kjer boste naredili rez za spajanje lahko navadno ali Angleško kopulacijo. Glejte da Fi obojestransko štima rez mora biti dolžine 6cm. Po rezi oba kraja sestavite in jih zvežite z Rafijo ,Parafilmom ali gumico. Jas to delam z zelenim rastegljivim Parafilmom. Ko ste cepljenje končali cepljenec posadite v posamičen ali v veliko posodo več cepljenih sadih. Cepljena mesta premažete total s tekočim voskom ali tekočim izolirnim filmom - premaz za rane po žaganju. Cepič odrežete poševno nad tretjim očesom in zaščitite z navedenim materijalom.
Posodo odnesete zopet na staro mesto in prekrijete s vinilno vrečko, da se pod njo usvari tropska klima če je preveč mokro naredite dve mali luknji.
Sedaj čakate na rezultat vaše umetnosti vsaj 3 tedne ,da začnejo brsti poganjat novo vejico, ko so vejice s po tri liste lahko vinilsko vrečko odstraite. Po 20 maju postavite posode ven v senčno mesto vsaj nekaj dni.
Na jesen drevesa posadite na stalno mesto.
Sedaj pa še nekaj slik današnje akcije.
1.sejanec v posodi z vidnimi novimi očesi - popki.
2. Sejanec iz posode odtrešen zemlje.
3.Sveži cepiči.
4. Rez sejanca
5. Vidno Angleška kopulacija.
6. Cepljeno mesto obvito z razteznim zelenim Parafilmom.
7. Sadikca v posodi do sajenja, zraven parafilm raztegljiv in tekoči vosek.
8.Cepljenec in plod katerega pričakujem ob morebitnem uspehu.
9. Posoda in cepljenec pokrita z vinilno vrečko sedaj pa na upanje uspeha , ki naj bi bil po Walterju Walkerju 86% garantiran uspeh .
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 9 fotografij
Toliko za danes upam, da vam bo v korist in še vsem uspešno 2014 L.P. Ivan._________________Veselo na delo !Nazadnje urejal/a ivipiči 11 Jan 2014 21:24; skupaj popravljeno 1 krat
Ivipiči, hvala za tale prispevek. Jaz sem sicer preveč lesena za cepljenje, bo moja bolj kosmata polovica tole naštudirala 
Letos se nameravava namreč bolj aktivno podati v okupacijo našega vrta z debelimi orehi in slastnim sadjem. Po gozdu in grmovju oprezava za divjaki. No, on, jaz samo predlagam kaj naj cepi. Sploh pa sedaj ne ločim hrasta od jablane.
Letos se nameravava namreč bolj aktivno podati v okupacijo našega vrta z debelimi orehi in slastnim sadjem. Po gozdu in grmovju oprezava za divjaki. No, on, jaz samo predlagam kaj naj cepi. Sploh pa sedaj ne ločim hrasta od jablane.Ivipiči, hvala za debato na srečanju in tale prispevek! Držim pesti da se prime!
Jaz malce zamujam, in sem šele pred kratkim (12.1) divjake prikrajšal in prenesel v hišo, tako da bom cepil v februarju. So pa divjaki iz gozda, in je gotovo kakšen tudi malce starejši kot eno leto, pa še temperatura ni ravno optimalna (18-20°C). Bomo videli
Jaz malce zamujam, in sem šele pred kratkim (12.1) divjake prikrajšal in prenesel v hišo, tako da bom cepil v februarju. So pa divjaki iz gozda, in je gotovo kakšen tudi malce starejši kot eno leto, pa še temperatura ni ravno optimalna (18-20°C). Bomo videli