Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jesenska vzgoja. Setev jun. -jul. je po mojem mnenju misija "skoraj nemogoče" brez izdatnega in rednega zalivanja, zastirke ter molitve, da izjemoma popusti vsakoletna vročina, ki je največji problem. Če podam primerjavo s solato, pozno sajenje vedno uide v cvet ne glede na redno zalivanje, podobno se dogaja tudi s fižolom, ko odpada cvetje. Tu doli so poletja kar zelo suha in takšno stanje traja nekje do konca avgusta. Na poletne nevihte, ki so pač edini vir vode poleg nevarnosti toče pa me opozarjajo le nočna bliskanja v daljavi, nekje proti osrednjim koncem in gorenjski. Srečneži. Potem, septembra (okvirno) pa se tehtnica prevesi tudi v našo korist in dežuje pogosteje. A je za grah prepozno, se bojim. Višek obdarovanja narave dosežemo pozimi -->Bela krajina. Seveda vem, da nismo edini ne-srečneži na Slovenskem in širše, ampak tarnati je tako enostavno.
Za tako občutljive kulture se mi najbolje izkaže optimalno zgodnja setev/sajenje spomladi, da rastline uspejo narediti do junijske vročine. In brez "ledenomoženih" presenečenj.
Trenutno polagam vse upe na sortni izbor AyeAye. Pobožno upam na čudežno ozdravitev od konzerv z grahom.
Pobožno upam na čudežno ozdravitev od konzerv z grahom.
Ker tudi pri nas zadnja leta ni omembe vrednega pridelka graha, prakticiramo zamrznjenega, firme BoFrost, ki ga pripelje na dom. Izjemno dober, mlad, sladek, v pra vi italijanski maniri (menda imajo germanski narodi raje bolj škrobnega, bolj odraslega, sem nekje prebrala). Letos sicer upam na nekaj pesti domačega, če bo tale moča kaj popustila. Bi pa na tvojem mestu vseeno tvegala in posaila konec avgiusta nekaj graha kakšne zgodnje sorte, nizkega, ki da hiter pridelek, če ne za drugo, boš zemljo pognojil, kar pa, konec koncev, tudi ni za odmet.
juglans, mogoče je to smiseln dodatek za tvoj izziv. Tukaj v Sloveniji se to ne prakticira veliko, v tujini pa ni nič čudnega, da se tudi za grah naredijo sadike. Poseješ prvega maja (ali prej), in nato presadiš na prosto dva tedna kasneje. Po metodi GROW BIOINTENSIVE je baje najbolje sejati v korita 2,5cm med semeni in globino zemlje 8cm, v koritih naj bodo 1-2 tedna, nato jih presadiš na prosto po zmrzali z razdaljo med rastlinami 8cm.
In seveda, kar najbrž že počneš, vlagaj v zemljo! - da bo preko zime zmožna shraniti čim več vode za kasnejše potrebe (oglje, otrobi, mikroorganizmi, zastirka, kompost, listavka).
Pri grahu vlada prava zmeda. Obstajalo naj bi kar nekaj podvrst Pisum sativum convar. Axiphium, Pisum sativum var. saccharatum - mangetout, Pisum sativum var. Medullare, Pisum sativum var. Macrocarpon... a tudi tu meje niso ostro ločene med sabo. Baje je grah težko raziskovati, saj se ne da. Grah na isti njivi lahko ima vsebnost proteinov od 14 pa do celo 25 %. če pa še pogledamo različne sorte pa celo od 5 do 40 %, prav tako se zelo različno gibljejo še škrob sladkor in maščobe. Naj bi bilo veliko odvisno tudi od gnojenja in temperature v rastni dobi.
V starih časih so gojili, skoraj izključno sorte za suho zrnje, se pravi z več škroba in proteinov. Uporabljali so jih za vse, sveže poganjke, stročje, sveže zrnje in suhega za zimo. Te današnje sorte za takojšno rabo pa imajo obojega manj in več vode in sukroze tudi drugih sladkorjev. Zato sklepam tudi rabijo več vode. Tudi pri koruzi je podobno, sladka koruza rabi več vode od one škrobne in slednja zato tudi dlje zori.
No vsaj pri meni sem opazila, da te starejše sorte kljub suši saj nekaj naredijo, če ne drugega lepe sladke ploščate stroke, meni nekaj daleč najokusnejšega, lahko surovega v solati ali na hitro popraženega v voku, morda kitajska juha. V aziji ga veliko uporabljajo. Za te sorte je tudi značilno, da rabijo več toplote in je ni priporočljivo prehitro sejat. Če gledaš suha zrnja graha za svežo uporabo ali suhega za juhe takoj vidiš razliko. Saj se suha zrna prvega zelo skrčijo in postanejo nepravilnih oblik, medtem ko zrnja drugega ostajajo lepo velika in okrogla. Ob priliki prilepim sliko.
Juglans, če še nisi probal stročjega graha je zadnji čas. Dobiš nekaj različnih sort.
Na tvojem mestu pa bi sprobala tudi kar sta predlagala muha in zuf.
Vsem hvala za napotke. Bom upošteval, poizkušal kaj izvesti in upam, da tudi kaj obiral. Obljubim.
Aye A., ti pošljem svoj naslov. Hvala v naprej. Torej, s setvijo le ni tako za hiteti. Na primer, leča, čičerika, mungo in nekateri drugi metularji so kar občutljivi na hladne in vlažne pogoje. Enostavno zakrknejo, popade jih bolezen, kot bi rekel nekakšna depresija in jih še sonce težko k sebi spravi. Ponovna setev je tako proti koncu maja, oziroma v začetek poletnih razmer, scenarij takšnega ponavljanja pa je poznan. Kratke hlače, kdo bi sploh še kaj delal, možgani na off.
Zuf; sadike sem si že pripravljal (tudi za bob) a nekako nisem opazil zadovoljivih znakov, preje nasprotno. V resnici sem zabluzil to, da so bile sadike preveč časa v rastlinjaku, vendar tega ne priznam. Morebiti še nisem tako daleč na svoji zelenjadarski poti kot nekateri. Vem pa, da je potrebno z mojo njivo še veliko delati. Zastirke in organska masa so že na tapeti, letos pa bom poizkusil še s kompostnim čajem. Oglje mi je všečno, a si nekje konstruktivno podvomil o trajnostni sprejemljivosti pripravljanja le tega. Ta bežen dvom je zadostoval za umik misli v koš za smeti. ........ Itd, itd No, nekaj mi bo zagotovo uspelo.
Kako pa je kaj s srnami. Mimo parcele imajo koridor in spotoma se rade ustavijo na fižolu, če nisem preveč tečen s tisto smrdljivo rečjo za polivat.
A se motim, meni se zdi da je grah zmrzalno odporen. Kadarkoli sem ga zgodaj uspela spravit v zemljo, mi ga slana ni nikoli skurila.
Lansko pomlad sem imela smolo, da nisem pred prvim majem mogla ničesar na njivo nasadit, še solate ne, tako je grah posejan po tem datumu dobesedno zakrnel in mi junijsko - julijski vročini ni naredil praktično nič.
Sem pa lani za probo konec junija posejala nekaj kupčkov graha, pa tudi iz tega ni bilo nič, ga je poleti skurilo._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Za zmrzalno odpornost ne morem reči. Moja izkušnja je, da prezgodnja setev v premalo ogreto vlažno in še delno osenčeno zemljo ni dala niti ene same samcate sadike. Sadila sem ga v začetku marca. Od takrat naprej ga sadim še vedno zgodaj v marcu, če so pogoji, vendar na najbolj osončeno gredico z bolj odcedno zemljo.
Ja, je odporen na kakšno rahlo slano, za dan dva, na teden mrazu pa niti ne. Z očetom ga ponavadi sejeva aprila. Sem pa bil lani prehiter, mislim, da konec marca ali začetek aprila je bilo - je vzniknil pa je prišel mraz in je rast popolnoma zakrknila - tako, da prehitro pa spet ni dobro.
Ta zgodnji grah sejem v marcu in prenese tudi kar nekaj minusa, ostalega v aprilu maju. Ga pa vedno nakalim in zemljo pred tem pokrijem s črno tkanino, da se malo ogreje.
Seveda vem, da nismo edini ne-srečneži na Slovenskem in širše, ampak tarnati je tako enostavno.
če pa še pogledamo različne sorte pa celo od 5 do 40 %, prav tako se zelo različno gibljejo še škrob sladkor in maščobe. Naj bi bilo veliko odvisno tudi od gnojenja in temperature v rastni dobi.