Zanimivo, opis slovenskih sort, nekaj tudi za ekološko pridelavo.
http://www.agrosaat.si/KIS_MURA,354,771,0.html
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Krompir - Solanum tuberosum L.
nekaj naše literature sem prebrala in si tudi zapisala tole:
avtorica Anka Bernard sledi povzetek:
1. Najbolj gnojeno zemljo potrebujejo; krompir, kapusnice (glavnato in rdeče telje, cvetača, brstičnim ohrovt in kodrasti, kitajski kapus), kumare, por, zelena, melone in buče. da se njihovi škodljivci in bolezni ne širijo, je najbolje, če jih na isto mesto sadimo čim redkeje in ne pogosteje kot na pet let. gnoj prepareli, kompost.
2. Obilno gnojenje: potrebuje rabarbara (na rob gredice, ker je trajnica), beluši (trajnica), paradižnik (saditi vedno na isto mesto, ker najbolj uspeva sam za seboj). Med rastjo jih še dognojujemo z rastlinskimi prevrelkami iz kopriv in gabeza.
3. srednje količine hranil: potrebuje čebula, česen, korenje, rdeča pesa, solata, špinača, črni koren, redkvica, kolerabica, paprika in melona. Zadostuje jim le vsakoletno dodajanje komposta. Med rastjo zahtevnejše pognojimo še z rastlinskimi prevrelkami (k njim prištevamo tudi zgodnejši krompir in zeleno). Čebulo, česen in korenje manj zahtevne gnojnja.
4. najmanj hranil: potrebuje fižol, grah in zelišča, ki jih oskrbujemo le s kompostom. fižol in grah sta metuljnici, ki dobita zračni dušik po koreninskih bakterijah, zato zemljo še obogatita z njim, če pustimo, da korenine strohnijo v tleh. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
avtorica Anka Bernard sledi povzetek:
1. Najbolj gnojeno zemljo potrebujejo; krompir, kapusnice (glavnato in rdeče telje, cvetača, brstičnim ohrovt in kodrasti, kitajski kapus), kumare, por, zelena, melone in buče. da se njihovi škodljivci in bolezni ne širijo, je najbolje, če jih na isto mesto sadimo čim redkeje in ne pogosteje kot na pet let. gnoj prepareli, kompost.
2. Obilno gnojenje: potrebuje rabarbara (na rob gredice, ker je trajnica), beluši (trajnica), paradižnik (saditi vedno na isto mesto, ker najbolj uspeva sam za seboj). Med rastjo jih še dognojujemo z rastlinskimi prevrelkami iz kopriv in gabeza.
3. srednje količine hranil: potrebuje čebula, česen, korenje, rdeča pesa, solata, špinača, črni koren, redkvica, kolerabica, paprika in melona. Zadostuje jim le vsakoletno dodajanje komposta. Med rastjo zahtevnejše pognojimo še z rastlinskimi prevrelkami (k njim prištevamo tudi zgodnejši krompir in zeleno). Čebulo, česen in korenje manj zahtevne gnojnja.
4. najmanj hranil: potrebuje fižol, grah in zelišča, ki jih oskrbujemo le s kompostom. fižol in grah sta metuljnici, ki dobita zračni dušik po koreninskih bakterijah, zato zemljo še obogatita z njim, če pustimo, da korenine strohnijo v tleh. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
| voda je napisal/a: |
4........ fižol in grah sta metuljnici, ki dobita zračni dušik po koreninskih bakterijah, zato zemljo še obogatita z njim, če pustimo, da korenine strohnijo v tleh. |
Krasno voda - zelo uporabno. Hvala!
K metuljnicam prištevamo še bob, lečo, sojo, čičeriko, ki jih tudi nekateri "gartlčani gojimo" - no, deteljo najbrž manj._________________
Nazadnje urejal/a orhy 23 Feb 2014 21:40; skupaj popravljeno 1 kratše to: vsi avtororji poleg Bernardove kot so Klaus T. Nordhuis, Irena Rozman Fattorini svetujejo z uležanim stajskim gnojem gnojit jeseni. na pomlad ko sadiš v gredico oz. jamico dati presejan kompost. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
še eno dodatno prebrano opozorilo, če se prekriva s slamo. slama pri gnitju jemlje zemlji dušik. torej jo je potrebno spraviti z gredic.
jaz uporabljam seno pokošenega "poljskega" travnika (različne rastline vmes so tudi različna zelišča). zastiram šele ko se rastline dobro primejo in ko je zemlja topla. nekje v drugi pol. maja dol v I. tudi sredi poletja dodajam še nekaj senene zastirke. jeseni je seno že popolnoma "obdelano" in ga z lahkoto vkopljemo v zemljo.
opažam, da je v teh nekaj letih obdelovalna površina kvalitetnejša, predvsem rahlejša. letos bom prvič nekaj pognojila s konjskim gnojem in s humusom, lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
jaz uporabljam seno pokošenega "poljskega" travnika (različne rastline vmes so tudi različna zelišča). zastiram šele ko se rastline dobro primejo in ko je zemlja topla. nekje v drugi pol. maja dol v I. tudi sredi poletja dodajam še nekaj senene zastirke. jeseni je seno že popolnoma "obdelano" in ga z lahkoto vkopljemo v zemljo.
opažam, da je v teh nekaj letih obdelovalna površina kvalitetnejša, predvsem rahlejša. letos bom prvič nekaj pognojila s konjskim gnojem in s humusom, lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
male dvokilske pakunge krompirja ima Evrogarden pri Rotarju-proti Brezovici.(tel.: 01/242-51-35).
bila sem presenečena, da pravilno ravnajo tudi z zemljo za sejanje (Plantela-zelo zadovoljna sem z njo) bila je v zaprtem prostoru, lepa minimalno vlažna, ne vsa mokra in ledena kot drugod.
PS:ker so zelo dobro založeni z vsem mogočim lahko da imajo tudi balkonske rastlinjake. za vprašat je. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
bila sem presenečena, da pravilno ravnajo tudi z zemljo za sejanje (Plantela-zelo zadovoljna sem z njo) bila je v zaprtem prostoru, lepa minimalno vlažna, ne vsa mokra in ledena kot drugod.
PS:ker so zelo dobro založeni z vsem mogočim lahko da imajo tudi balkonske rastlinjake. za vprašat je. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)