Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Potaknjenci
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Potaknjenci
(Prenos iz arhiva)
Začudeno ugotavljam, da te teme še nimamo 
. Je res in smo se o tem pogovarjali raztreseno tu in tam, ali pa sem le prezrla?
Olesenele rastline:
Potikamo lahko spomladi:
- pred brstenjem, lanske enoletne vejice, ki jih narežemo na dolžino 30 do 40 cm in poševno zapičimo v tla ali navpično v lončke, če bomo vzgajali v njih. Substrat naj bo rahel in propusten. Meni se je najbolje obnesla mešanica vrtne zemlje, šote in peska v razmerju 30:30:30. Za okrasno rastlinje pa uporabljam tudi grude iz balkonskih korit, ki so tesno prepletene s koreninami.
- pravkar ozelenele vejice, ko dosežejo dolžino med 5 do 10 cm. Od matične rastline jih odkrhnemo s petko, odstranimo odvečne liste, pustimo le vrhnje 3 ali 4, odvisno od izgleda vršička in obvezno potaknemo v posodice. Na prostem bi nanje namreč prehitro pozabili, kar ni dobro, saj te vrste potaknjenci potrebujejo več spremljanja. Odkrijemo jih šele, ko opazimo novo rast.
Spomladanske potaknjence moramo bolj skrbno zavarovati pred izsušitvijo. Najbolje je, da jih pokrijemo s folijo, ki jo ravno toliko naluknjamo, da zrak lahko kroži.
Potaknjenci, če niso ravno na stalnem mestu, naj bodo v polsenci in zavetju pred vetrom.
Jesenski potaknjenci:
Režemo jih takrat, ko olesenele rastline počasi že zaključujejo z rastjo,, to je od sredine avgusta do sredine septembra. Vzamemo poganjke, ki so zrastli to leto, nedozorele vršičke odstrižemo, ostane naj nam krepka vejica dolžine cca 40 cm. Potikanje enako kot zgoraj oz. mogoče malo globje, zaradi možnosti močnejšega mraza. Potaknjence dobro zaščitimo z zastirko, ki jih bo ščitila tako pred izsušitvijo, kot pred zmrzaljo. V suši po potrebi zalivamo.
Sajenje na stalno mesto (žive meje)
Zemljo dovolj zgodaj primerno obdelamo, da bo rahla, dovolj propustna pa obenem zadrževala primerno vlago. Potaknjence potikamo kot opisano zgoraj, zemljo dobro zastremo, pri pomladnih zasaditvah ne bo škodilo pokrivanje s kopreno ali nizkim tunelom iz PE folije. Dovolj je, da je pokrit čisto ozek pas, da se ob dežju zemlja pod potaknjenci lahko vlaži iz okolice in ni treba zalivati.
Star način potikanja, ki so se ga posluževale naše babice pri razmnoževanju vrtnic : ko je vrtnica, ki so jo dobile za darilo in jim je bila posebej všeč, odcvetela, so vejico potaknile kar v vrt in pokrile s steklenim kozarcem za vlaganje. Preizkusila sem in se je obneslo.
Neolesenele rastline - tu mislim predvsem na balkonske:
Potaknjenci so lahko krajši, od 5 do 15 cm. Režemo in potikamo jih v glavnem od srede avgusta do srede septembra z namenom prezimitve, dobro se pa obnese tudi potikanje po nesreči odlomljenih vejic spomladi ob sajenju. Pa tudi čez leto, da jim le omogočimo vlago (pokrivanje) in v prvih tednih zaščito pred soncem.
Toliko iz mojih izkušenj. Ostalo boste upam dopolnjevali iz vaših.
. Je res in smo se o tem pogovarjali raztreseno tu in tam, ali pa sem le prezrla?Olesenele rastline:
Potikamo lahko spomladi:
- pred brstenjem, lanske enoletne vejice, ki jih narežemo na dolžino 30 do 40 cm in poševno zapičimo v tla ali navpično v lončke, če bomo vzgajali v njih. Substrat naj bo rahel in propusten. Meni se je najbolje obnesla mešanica vrtne zemlje, šote in peska v razmerju 30:30:30. Za okrasno rastlinje pa uporabljam tudi grude iz balkonskih korit, ki so tesno prepletene s koreninami.
- pravkar ozelenele vejice, ko dosežejo dolžino med 5 do 10 cm. Od matične rastline jih odkrhnemo s petko, odstranimo odvečne liste, pustimo le vrhnje 3 ali 4, odvisno od izgleda vršička in obvezno potaknemo v posodice. Na prostem bi nanje namreč prehitro pozabili, kar ni dobro, saj te vrste potaknjenci potrebujejo več spremljanja. Odkrijemo jih šele, ko opazimo novo rast.
Spomladanske potaknjence moramo bolj skrbno zavarovati pred izsušitvijo. Najbolje je, da jih pokrijemo s folijo, ki jo ravno toliko naluknjamo, da zrak lahko kroži.
Potaknjenci, če niso ravno na stalnem mestu, naj bodo v polsenci in zavetju pred vetrom.
Jesenski potaknjenci:
Režemo jih takrat, ko olesenele rastline počasi že zaključujejo z rastjo,, to je od sredine avgusta do sredine septembra. Vzamemo poganjke, ki so zrastli to leto, nedozorele vršičke odstrižemo, ostane naj nam krepka vejica dolžine cca 40 cm. Potikanje enako kot zgoraj oz. mogoče malo globje, zaradi možnosti močnejšega mraza. Potaknjence dobro zaščitimo z zastirko, ki jih bo ščitila tako pred izsušitvijo, kot pred zmrzaljo. V suši po potrebi zalivamo.
Sajenje na stalno mesto (žive meje)
Zemljo dovolj zgodaj primerno obdelamo, da bo rahla, dovolj propustna pa obenem zadrževala primerno vlago. Potaknjence potikamo kot opisano zgoraj, zemljo dobro zastremo, pri pomladnih zasaditvah ne bo škodilo pokrivanje s kopreno ali nizkim tunelom iz PE folije. Dovolj je, da je pokrit čisto ozek pas, da se ob dežju zemlja pod potaknjenci lahko vlaži iz okolice in ni treba zalivati.
Star način potikanja, ki so se ga posluževale naše babice pri razmnoževanju vrtnic : ko je vrtnica, ki so jo dobile za darilo in jim je bila posebej všeč, odcvetela, so vejico potaknile kar v vrt in pokrile s steklenim kozarcem za vlaganje. Preizkusila sem in se je obneslo.
Neolesenele rastline - tu mislim predvsem na balkonske:
Potaknjenci so lahko krajši, od 5 do 15 cm. Režemo in potikamo jih v glavnem od srede avgusta do srede septembra z namenom prezimitve, dobro se pa obnese tudi potikanje po nesreči odlomljenih vejic spomladi ob sajenju. Pa tudi čez leto, da jim le omogočimo vlago (pokrivanje) in v prvih tednih zaščito pred soncem.
Toliko iz mojih izkušenj. Ostalo boste upam dopolnjevali iz vaših.
O potikanju ameriških borovnic pišejo TULE.
Pri Kiviju je potikanje opisano že kar na prvi strani. Prav tako pri loniceri.
Tako nekako , kot v zakonodaji: velja, če ni z drugim aktom drugače predpisano
. Se pravi, če pri določeni vrsti rastlin ni opisanega posebnega postopka, se lotiš na zgoraj opisani način. In potem poročaš, kako se je izteklo.
Pri Kiviju je potikanje opisano že kar na prvi strani. Prav tako pri loniceri.
Tako nekako , kot v zakonodaji: velja, če ni z drugim aktom drugače predpisano
. Se pravi, če pri določeni vrsti rastlin ni opisanega posebnega postopka, se lotiš na zgoraj opisani način. In potem poročaš, kako se je izteklo.Vse življenje se učimo (iz teme o figah):
Priznam, da o tem doslej nisem razmišljala in tudi če sem kje prebrala ali slišala, je šlo mimo mene. Mi je pa logično.
| f0r3st727 je napisal/a: |
| Na koncu, ki gre v zemljo, se pod kotom odreže zato, da lahko rastlina, ki še nima korenin, pridobi čimveč vode iz zemlje - s tem pa tudi hranil (vse skupaj zgolj zaradi večje ploskve skozi katerega "pije" vodo... (primerjajte, koliko večja povšina je, če odrežeš pod kotom ali ravno)). |
Priznam, da o tem doslej nisem razmišljala in tudi če sem kje prebrala ali slišala, je šlo mimo mene. Mi je pa logično.
| metuljc je napisal/a: |
| To drži, je pa tudi večje vtopno mesto za potencialne povzročitelje gnitja,.....skratka, za nebodijihtreba bakzterije in glive. Vsaka palica ima dva konca. |
| mfranc je napisal/a: |
| Juglans je že vse povedal, kar je važnega. Velja pa figa za relativno neproblematično za ukoreninjenje potaknjencev, tako da verjetno več poti vodi v Rim ; no ja, k koreninam. Dolžina potaknjencev, eni prisegajo na daljše, z več brsti, sam jih poskušam narediti več iz materiala ki je na razpolago in se držim "pravila" treh brstov - dva v zemljo, eden zunaj. V praksi pa pomeni, da si ogledam odrezano šibo, število in razporejenost brstov, tako da dobim lahko tudi 4, 5 brstov na potaknjenec. Poševno rezanje; hja, kaj pa vem ...  . Ponavadi vse bilke, trse, poganjke; zelene ali stari les, režem postrani. Če drugo ne, se tako dobil lepši, bolj gladek rez, struktura lubja in lesa se manj poškoduje kot pri pravokotnem rezu.Večje površina za sesanje?, kaj pa vem; rastlina pošilja tekočine navzgor po cevkah, imenovanih ksilem, če režemo pod kotom 45 ° zato teh cevk ni nič več. Tudi če bi rezali pod kotom 30 ° ... LP |
| juglans je napisal/a: | ||
He he, zanimivo, še bolj pa logično. Na primer, floristi prisegajo na poševen rez. Cvet lažje in bolj črpa vodo. Narava te reči opravi z lomljenjem. Tudi to je opcija. Se oproščam zaradi smetenja in morebitne zmede kot posledice besedičenja. Menim, da ni nobena tehnika rezi izrazito neugodna za potaknjence. |
| metuljc je napisal/a: | ||
Ksilem je sestavljen in množice "cevk", ki so v resnici tanke cevke, nastale iz zaporednih celic, ki so se jim razgradile prečne celične stene (traheide), nekaterim tudi vzdolžne in se je tako združilo več celic v širšo cev (traheje). Za vse pa velja, da mora biti v njih vodni stolpec neprekinjen, če pride vanj zrak, pride do embolije in vodni tok po taki cevki je prekinjen. S poševnim rezom, načeloma pod vodo, z ostrim nožem preprečimo embolijo, pa naredimo tudi manj poškodb na reznem mestu. Ksilema je torej ne glede na rez enako, je pa vseeno večja površina, skozi katero pride voda v ta del žile. tbc...... (konec smetenja).  |
| f0r3st727 je napisal/a: | ||
Ja. Se strinjam, da če režemo pod kotom 45 ali pa 30, teh cevk - ksilema - ni nič več (številsko). Kar naredi razliko je to, da povečamo temu ksilemu površino skozi katero črpa hrano.  Poleg tega, kot smo že ugotovili, figa sploh ni težavna za ukoreninjenje. Navsezadnje veje poženejo korenine, če jih le zakopljemo v zemljo (v tem smislu, da vržemo eno lopato zemlje na veje, ki so skorajda na tleh). Edit: vidim da me je nekdo prehitel. No, zdaj pa res konec smetenja.  |
| mfranc je napisal/a: | ||||
Ja, zelo resna opcija! Za bolj zahtevne rastline pa se sigurno izplača najti optimalne razmere glede na razvojno stanje rastline, tudi dolžina potaknjenca, pa medij, v katerega posadimo, itd. Sam sem imel že nekaj zelo "zanimivih"  rezultatov ...Izbet je nekje omenil pridelavo potaknjencev iz šib, ki so bile narezane takrat, ko se režejo cepiči in potem tudi shranjene na hladnem. Se mi zdi zelo močno argumentirana varianta! ..... Muha, pozabljam na ločeno temo potaknjenci - če se ti zdi, lahko prekopiraš tudi tja. |
Nekje sem tudi jaz pisal nekaj o potaknjencih zlatega ribeza. Na tak način sem razmnoževal tudi goji jagode pa ostalo jagodičje.
Slika je izpred meseca. Kmalu bodo rastline primerne za presajanje. Koreninski sistem se je že kar lepo formiral.
Slika je izpred meseca. Kmalu bodo rastline primerne za presajanje. Koreninski sistem se je že kar lepo formiral.
| izbet je napisal/a: |
| Letos pozimi, med rezanjem talnih poganjkov zlatega ribeza sem pripravil potaknjence in jih shranil v hladilniku do pred dvema tednoma. Potaknjeni so bili v šoto in perlit. Na vrh je bilo dodano žaganje. Rastni hormon ni bil uporabljen, ker so potaknjenci vzeti iz hladilnika že imeli formirane koreninice. Kot vidite, je vse skupaj v visoki gajbici, ki je bila/je ovita s strech folijo.  Sedaj počakam, da se vse skupaj lepo ukorenini in nato presadim v "matičnjak" za zlati ribez. Zlati ribez mi bo služil kot podlaga za cepljenje jagodičja(ribez, josta, kosmulja). Ali še kdo uporablja zlati ribez za podlago za cepljenje? |
| muha je napisal/a: |
- pravkar ozelenele vejice, ko dosežejo dolžino med 5 do 10 cm. Od matične rastline jih odkrhnemo s petko, odstranimo odvečne liste, pustimo le vrhnje 3 ali 4, odvisno od izgleda vršička in obvezno potaknemo v posodice. Na prostem bi nanje namreč prehitro pozabili, kar ni dobro, saj te vrste potaknjenci potrebujejo več spremljanja. Odkrijemo jih šele, ko opazimo novo rast. . |
Takole so se lepo ukoreninili potaknjenci ribeza in hortenzije limelight. Pri tej sem sploh ugotovila, da se taki potaknjenci zelo radi ukoreninijo. Mesecnik mi je spomladi poslala vejico, ki je bila že bogato obrasla. Mladice sem pred potikanjem vejice morala potrgati stran in ker mi jih je bilo škoda, sem potaknila še te
.Za tako potikanje so zelo priročni ravno prozorni lončki, ker lahko vidimo razrast koreninic.
Ribez je ena od najmanj problematičnih rastlin pri ukoreninjenju. Jesenski potaknjenci so se ukoreninili celo pri meni, pa imam nasplošno z jesenskim potikanjem težave (očitno zimske razmere pri meni niso temu ravno naklonjene). Tokratni poskus je šel na račun sosede, ki si ga je zaželela, ko je bilo za običajno pomladansko potikanje že prepozno.