Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Moj mali svet
Moderator: Melona
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Moj mali svet
(Prenos iz arhiva)
-
stara postaja
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Moj najzgodnejši spomin na vrtnice je ganljivi vonj stare gartrože iz vrta mojega otroštva. Tistega vrta ni več, tudi vrtnice ne.
Ko sem jo veliko let pozneje odkrila na zapuščeni domačiji, sem bila ganjena. Ostaja moja najljubša roža. Srce me boli od nostalgije po davno minulem in njene ponižne lepote.
Moje prve vrtnice so bile, kakopak, metlaste hibridne čajevke (Garden-ja
).Hkrati sem vztrajno pogledovala za ostanki preteklosti. Žal jih tam, kjer se jih spomnim iz otroštva, ni več. Podrli, izkrčili so jih skupaj z grmičevjem, ki je tvorilo skrivnostno naravno živo mejo ob pašniku naših sosedov.
Ni pa mi bilo nerodno vstopiti v vrtove, kjer sem jih opazila in prositi zanje. Vedno so mi z veseljem ustregli.
Potem sem odkrila Petrovićeve zgodovinske, pa Mali rožni vrt in Kampelsko idilo... Nisem mogla verjeti, da je mogoča tolika lepota, združena s presunljivimi vonji, ki človeka pretresejo. Iz zasvojijo..Od prvega nakupa v letu 2010, ko sem ta vonj kmalu tudi v živo okusila in spremljanju vaši rožnikov so moje želje neobvladljivo naraščale. Še dobro, da počasi zmanjkuje prostora, sicer bi najbrž najela kredit za nakup novih in novih.
V nekaj letih je število naraslo na 130. če prištejem še tiste, ki so zastopane z več primerki, sem pri 140. Počasi bo treba zaključiti. Včasih me sicer še kaj piči, kot lani nustavljiva želja po Sterntalerju (lepo vas prosim, da Sterntaler ne bi rasel na Šterntalu!). Velikodušna Bobolino mi je celo ponudila, da mi da svojega, a nisem imela srca, da bi ji ga vzela. Vztrajnost se je obnesla, zdaj že lepo cveti !
Nimam klasičnega rožnika. Lažje je zastaviti povsem na novo, kot se lotiti že zasajenega prostora. Še velo dela in spreminjanja me čaka, da bom (morda) zadovoljna. Manjkajo še opore, zdaj so improvizirane, kot pač zmorem, pa loki, ki bodo ločili in razgibali dolgočasne pravokotne oblike. Vrtnice za to že rastejo, le " infrastruktura" še manjka. Pa tablice seveda! Žal si ne bom mogla privoščiti tolikšnega števila tistih lepih od Irenek. Si bom pa pri Vodi izposodila kako idejo1 Zaenkrat imam vse zarisano in napisano na papirju, pa večino tudi shranjeno na trdem disku (moje stare buče), kolikor čez zimo ne izpuhti in se učim na novo 
.
Nekaj sem tudi že presajala, nekatere se zato užaljeno kujajo. Bodo že prebolele! Pač ni izpadlo tako, kot sem pričakovala (barva, velikost), pa je bilo treba spreminjati.
Dodajam nekaj fotografij. Z veliko pomanjkljivosti ! Trava ni pokošena, ker je kar naprej deževalo, veliko je še za postoriti pri hiši in okrog nje, mi je kar nerodno, ko imate vsi tako urejena domovanja.
Ampak najvažnejše je, da me rože osrečujejo!
Slike so le bled odsev, saj sem popoln amater, na računalniku pa sem nerodna kot mati zemlja.
Vseno sem vesela, da ga sploh uporabljam, saj drugače ne bi nikoli srečala vseh vas, čeprav bolj ali manj le v virtualnem svetu.
p.s. zdaj bom to pisanje za vsak slučaj poslala, ker ne veste, kaj vse sem sposobna ušpičiti v nadaljevanju (zbrisati že napisano)_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Ko sem jo veliko let pozneje odkrila na zapuščeni domačiji, sem bila ganjena. Ostaja moja najljubša roža. Srce me boli od nostalgije po davno minulem in njene ponižne lepote.
Moje prve vrtnice so bile, kakopak, metlaste hibridne čajevke (Garden-ja
).Hkrati sem vztrajno pogledovala za ostanki preteklosti. Žal jih tam, kjer se jih spomnim iz otroštva, ni več. Podrli, izkrčili so jih skupaj z grmičevjem, ki je tvorilo skrivnostno naravno živo mejo ob pašniku naših sosedov.Ni pa mi bilo nerodno vstopiti v vrtove, kjer sem jih opazila in prositi zanje. Vedno so mi z veseljem ustregli.
Potem sem odkrila Petrovićeve zgodovinske, pa Mali rožni vrt in Kampelsko idilo... Nisem mogla verjeti, da je mogoča tolika lepota, združena s presunljivimi vonji, ki človeka pretresejo. Iz zasvojijo..Od prvega nakupa v letu 2010, ko sem ta vonj kmalu tudi v živo okusila in spremljanju vaši rožnikov so moje želje neobvladljivo naraščale. Še dobro, da počasi zmanjkuje prostora, sicer bi najbrž najela kredit za nakup novih in novih.
V nekaj letih je število naraslo na 130. če prištejem še tiste, ki so zastopane z več primerki, sem pri 140. Počasi bo treba zaključiti. Včasih me sicer še kaj piči, kot lani nustavljiva želja po Sterntalerju (lepo vas prosim, da Sterntaler ne bi rasel na Šterntalu!). Velikodušna Bobolino mi je celo ponudila, da mi da svojega, a nisem imela srca, da bi ji ga vzela. Vztrajnost se je obnesla, zdaj že lepo cveti
!Nimam klasičnega rožnika. Lažje je zastaviti povsem na novo, kot se lotiti že zasajenega prostora. Še velo dela in spreminjanja me čaka, da bom (morda) zadovoljna. Manjkajo še opore, zdaj so improvizirane, kot pač zmorem, pa loki, ki bodo ločili in razgibali dolgočasne pravokotne oblike. Vrtnice za to že rastejo, le " infrastruktura" še manjka. Pa tablice seveda! Žal si ne bom mogla privoščiti tolikšnega števila tistih lepih od Irenek. Si bom pa pri Vodi izposodila kako idejo
1 Zaenkrat imam vse zarisano in napisano na papirju, pa večino tudi shranjeno na trdem disku (moje stare buče), kolikor čez zimo ne izpuhti in se učim na novo .Nekaj sem tudi že presajala, nekatere se zato užaljeno kujajo. Bodo že prebolele! Pač ni izpadlo tako, kot sem pričakovala (barva, velikost), pa je bilo treba spreminjati.
Dodajam nekaj fotografij. Z veliko pomanjkljivosti
! Trava ni pokošena, ker je kar naprej deževalo, veliko je še za postoriti pri hiši in okrog nje, mi je kar nerodno, ko imate vsi tako urejena domovanja.Ampak najvažnejše je, da me rože osrečujejo!
Slike so le bled odsev, saj sem popoln amater, na računalniku pa sem nerodna kot mati zemlja.
Vseno sem vesela, da ga sploh uporabljam, saj drugače ne bi nikoli srečala vseh vas, čeprav bolj ali manj le v virtualnem svetu.
p.s. zdaj bom to pisanje za vsak slučaj poslala, ker ne veste, kaj vse sem sposobna ušpičiti v nadaljevanju (zbrisati že napisano)_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
-
stara postaja
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)-
stara postaja
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)-
stara postaja
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Prekrasno Stara postaja, prav presenečena sem. In ja tudi mene zanima kaj raste pri tebi._________________
Stara postaja, kar nerodno mi postane. Takole se razlikujemo. Uspelo ti je zasaditi svoje malo kraljstvo tako preudarno in zase, za svojo dušo. In šele zdaj ga pokažeš, ko imaš res veliko pokazati. Jaz pa kot pubertetnik, vsako figo mojega rožnega navdušenja pripopam in jo pokažem. Ko imam še samo majhne vrtnice, ki jim kaj drugega kot posameznih cvetov ni vredno slikati.
Lepo imaš. Ko to lepoto še ubesediš, te je en sam užitek brati. Spet moram povedati, da se sama sebe bojim, ko izbiram opore. Seveda, najlažje je izbrati kovinske. Ampak vsakič ko tu vidim lesene, magari jim rečeš provizorične, me bolj vleče k lesu.
Tvoj seznam vrtnic bi pa tudi jaz rada videla. Ker se mi zdi, da pri tebi rastejo tudi take, ki jih ima malokdo.
Lepo imaš. Ko to lepoto še ubesediš, te je en sam užitek brati. Spet moram povedati, da se sama sebe bojim, ko izbiram opore. Seveda, najlažje je izbrati kovinske. Ampak vsakič ko tu vidim lesene, magari jim rečeš provizorične, me bolj vleče k lesu.
Tvoj seznam vrtnic bi pa tudi jaz rada videla. Ker se mi zdi, da pri tebi rastejo tudi take, ki jih ima malokdo.