Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Slak - njivski in plotni
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Slak - njivski in plotni
(Prenos iz arhiva)
OPIS
prispevala metuljc:
Morda velja opozoriti, da nam preglavice delata njivski slak (Convolvulus arvensis) in navadni plotni slak (Calystegian sepium).
Prvi načeloma naredi grmičke, se razrašča in ovija ali skoraj ne, ima manjše, včasih rožnato nadahnjene cvetove. Drugi ima do 3 m dolga stebla, ki se ovijajo okoli rastlin, njegovi cvetovi so vsaj 2x večji od slakovih, vedno snežno beli.
Za tolažbo: če malo pobrskate po spletu, boste našli mnogo vrtnarskih različkov navadnega plotnega slaka. No, idite, tudi okras je lahko.
Okoli slaka v gozdovih pa tole: zanesljivo ne raste v gozdovih, ker je tam zanj preveč senčno, saj je tipična sončna rastlina, verjamem pa, da dela preglavice posajenim drevesom v fazi pogozdovanja površin.
Veliko lahko naredimo spomladi.
Po prekopavanju ponavadi razsekamo in pomešamo kar nekaj mini koščkov korenin, iz katerih potem poženejo nove slakove sadike. Ko po prekopavanju na vrtu opazimo prve slake, vzemimo v roke nekaj za globinsko kopanje in vsako slak spodaj pridvignemo, preden ga pulimo. Na tak način bomo lepo dobili ven vse tisto, kar je zraslo iz razsekanih koreninic. Če samo pulimo, se mlado rastje odtrga, korenina pa ostane notri. Po takem pletju se vsaj širiti ne more, ker ostanejo v zemlji le stare globoke korenine. Tudi pri pletju teh vedno zarežem čimbolj globoko, da rabi en čas, preden se spet prikoplje na površino.Nazadnje urejal/a muha 23 Jun 2014 18:10; skupaj popravljeno 1 krat
prispevala metuljc:
Morda velja opozoriti, da nam preglavice delata njivski slak (Convolvulus arvensis) in navadni plotni slak (Calystegian sepium).
Prvi načeloma naredi grmičke, se razrašča in ovija ali skoraj ne, ima manjše, včasih rožnato nadahnjene cvetove. Drugi ima do 3 m dolga stebla, ki se ovijajo okoli rastlin, njegovi cvetovi so vsaj 2x večji od slakovih, vedno snežno beli.
Za tolažbo: če malo pobrskate po spletu, boste našli mnogo vrtnarskih različkov navadnega plotnega slaka. No, idite, tudi okras je lahko.
Okoli slaka v gozdovih pa tole: zanesljivo ne raste v gozdovih, ker je tam zanj preveč senčno, saj je tipična sončna rastlina, verjamem pa, da dela preglavice posajenim drevesom v fazi pogozdovanja površin.
| juglans je napisal/a: |
...... in še slak.Tudi pri nas ga imamo, se pa najlepše čisti tam, kjer več let zaporedoma na zemlji odlagam zelene dele rastlin, ki tam tudi strohnijo (bogate zastirke ali pa kupi plevela, trave ...) Se mi zdi, da je najbolj agresiven na zelo zbitih tleh, na predelih z rahlo zemljo pa je sicer prisoten, vendar zelo skromno. Nekako deluje tako, kot bi sam prenehal z rastjo (neugodni pogoji?) |
| bodika je napisal/a: |
Junglas se ne strinjam s teboj.Žal se s slakom borim kar nekaj časa.Na gredah ni zemlja zbita,a slak veselo raste  .Najbolj zoprno je to kadar ne delam sadik posebej temveč sejem direktno na gredo.Letos imam ta primer z baziliko.Komaj je pogledala iz zemlje a jo je slak skoraj povsem prekril. |
| brbr je napisal/a: |
| Pravijo, da se s slakom bojuješ najbolje tako, da ga strižeš čisto pri tleh, ko je že kar velik (pred cvetenjem). Če si vztrajen, rastlino na ta način oslabiš in počasi odmre... Jaz ga na tak način krotim, odmrl pa še ni  |
| brbr je napisal/a: |
| Pravijo, da se s slakom bojuješ najbolje tako, da ga strižeš čisto pri tleh, ko je že kar velik (pred cvetenjem). Če si vztrajen, rastlino na ta način oslabiš in počasi odmre... Jaz ga na tak način krotim, odmrl pa še ni |
Veliko lahko naredimo spomladi.
Po prekopavanju ponavadi razsekamo in pomešamo kar nekaj mini koščkov korenin, iz katerih potem poženejo nove slakove sadike. Ko po prekopavanju na vrtu opazimo prve slake, vzemimo v roke nekaj za globinsko kopanje in vsako slak spodaj pridvignemo, preden ga pulimo. Na tak način bomo lepo dobili ven vse tisto, kar je zraslo iz razsekanih koreninic. Če samo pulimo, se mlado rastje odtrga, korenina pa ostane notri. Po takem pletju se vsaj širiti ne more, ker ostanejo v zemlji le stare globoke korenine. Tudi pri pletju teh vedno zarežem čimbolj globoko, da rabi en čas, preden se spet prikoplje na površino.Nazadnje urejal/a muha 23 Jun 2014 18:10; skupaj popravljeno 1 krat
Pa še tole - mogoče ga boste odslej manj grdo gledali 
http://www.rtvslo.si/zdravje/njivski-slak-zdravi-prebavne-motnje/198705
http://zdravplanet.blogspot.com/2008/11/slak-njivski-convolvulus-arvencis-in.html
http://www.rtvslo.si/zdravje/njivski-slak-zdravi-prebavne-motnje/198705
http://zdravplanet.blogspot.com/2008/11/slak-njivski-convolvulus-arvencis-in.html
začasna rešitev. ovitemu njivskemu slaku poiščem z roko korenino jo izpulim. počakam toliko da opravim z naslednjim, potem tega prejšnjega z lahkoto odvijem oz. včasih samo potegnem od zamrežene rastline. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Najbolje na bolha.com 
.
Majčkeno sem še iskala dodatne informacije o slaku. Na enem od forumov sem prebrala, naj bi gozdarji uporabljali podobno metodo za zatiranje slaka, kot juglans. Ko je dodobra razrasel, ga previdno odvijeno od sadike, nežno zvijejo v kepo in pustijo na tleh. Nič ne pulijo. Zaradi pomanjkanja svetlobe naj bi počasi odmrl.
Mogoče to v gozdu deluje, tam kjer je čez in čez pri tleh stalen mrak. Doma vem, da je pod črno folijo veselo plezal in iskal, kjer bi našel pot na svetlo. Predrl nam je celo 5 (ali je morda 8 ) centimetrski asfalt
. Tega sem uspela uničiti z raztopljeno soljo = tekočino, ki se je nabrala v razvlaževalcu Ceresit.
.Majčkeno sem še iskala dodatne informacije o slaku. Na enem od forumov sem prebrala, naj bi gozdarji uporabljali podobno metodo za zatiranje slaka, kot juglans. Ko je dodobra razrasel, ga previdno odvijeno od sadike, nežno zvijejo v kepo in pustijo na tleh. Nič ne pulijo. Zaradi pomanjkanja svetlobe naj bi počasi odmrl.
Mogoče to v gozdu deluje, tam kjer je čez in čez pri tleh stalen mrak. Doma vem, da je pod črno folijo veselo plezal in iskal, kjer bi našel pot na svetlo. Predrl nam je celo 5 (ali je morda 8 ) centimetrski asfalt
. Tega sem uspela uničiti z raztopljeno soljo = tekočino, ki se je nabrala v razvlaževalcu Ceresit.Morda velja opozoriti, da nam preglavice delata njivski slak (Convolvulus arvensis) in navadni plotni slak (Calystegian sepium).
Prvi načeloma naredi grmičke, se razrašča in ovija ali skoraj ne, ima manjše, včasih rožnato nadahnjene cvetove. Drugi ima do 3 m dolga stebla, ki se ovijajo okoli rastlin, njegovi cvetovi so vsaj 2x večji od slakovih, vedno snežno beli.
Za tolažbo: če malo pobrskate po spletu, boste našli mnogo vrtnarskih različkov navadnega plotnega slaka. No, idite, tudi okras je lahko.
Okoli slaka v gozdovih pa tole: zanesljivo ne raste v gozdovih, ker je tam zanj preveč senčno, saj je tipična sončna rastlina, verjamem pa, da dela preglavice posajenim drevesom v fazi pogozdovanja površin.
Prvi načeloma naredi grmičke, se razrašča in ovija ali skoraj ne, ima manjše, včasih rožnato nadahnjene cvetove. Drugi ima do 3 m dolga stebla, ki se ovijajo okoli rastlin, njegovi cvetovi so vsaj 2x večji od slakovih, vedno snežno beli.
Za tolažbo: če malo pobrskate po spletu, boste našli mnogo vrtnarskih različkov navadnega plotnega slaka. No, idite, tudi okras je lahko.
Okoli slaka v gozdovih pa tole: zanesljivo ne raste v gozdovih, ker je tam zanj preveč senčno, saj je tipična sončna rastlina, verjamem pa, da dela preglavice posajenim drevesom v fazi pogozdovanja površin.
Še nekaj slik za razlikovanje
http://oregonstate.edu/dept/nursery-weeds/feature_articles/vines/vine_weeds.html
Calystegia je menda prav lepo užitna.
http://www.naturalmedicinalherbs.net/herbs/c/calystegia-sepium=hedge-bindweed.php
Povzetek: kuhana stebla, mladi poganjki, korenina - kuhano, dušeno. Prijeten sladek okus. Bogato s škrobom in sladkorji, zelo hranilno. Ni za redno uporabo, ker lahko deluje močn odvajalno.
http://oregonstate.edu/dept/nursery-weeds/feature_articles/vines/vine_weeds.html
Calystegia je menda prav lepo užitna.
http://www.naturalmedicinalherbs.net/herbs/c/calystegia-sepium=hedge-bindweed.php
Povzetek: kuhana stebla, mladi poganjki, korenina - kuhano, dušeno. Prijeten sladek okus. Bogato s škrobom in sladkorji, zelo hranilno. Ni za redno uporabo, ker lahko deluje močn odvajalno.
