Bolezni in škodljivci paradižnikov

[Plamenka]

voda je napisal/a:

mislim da so paradižniki vrtnice v zelenjadnih vrtovih, in povrhu vsega še bolj občutljivi glede na to, da nama prinesejo ne samo lep pogled in okus in tudi vonj ko se dotakneš listov. zame nekaj zelo polnega in mogočnega. lpvoda

Tudi jaz sem že večkrat pomislila, da so si podobni. In podobno ravnam z obojimi.

Tudi pri nas je že od jutra soparno, vroče pa ne vem, če je že bilo tako, kot danes. Za jutri pa obljubljajo točo.

Bobolino, držim pesti, da jo bodo tvoji paradižniki dobro odnesli.

[pajo]

Pošpricano. Sedaj kar je. Draga šola ni kej. _________________Lj Šiška bolj natančno Koseze.

[Ivčk]

Uf, vidim, da nas ima veliko težave z našimi paradajzki. Upam, da se lepo izteče za vse nas. Tudi jaz sem vse dobro pošpricala za bakrom, zdaj pa kar bo, bo..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

[bobolino]

Kaj se pridobi z bakrom v primerjavi s kakimi sistemiki?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

[labia]

Sistemik je pripravek, ki ga rastlina vsrka preko listov in kroži po v notranjsti celotne rastline. V bistvu je nekako "najmočnejši pripravek", ki deluje ponavadi kurativno (pomeni, da "zdravi") in je pri njem karenca najdaljša ( pomeni, da ne smemo dolgo časa uživati plodov. Deluje seveda tudi preventivno.

Druga vrsta so kontaktni pripravki, ki jih rastlina načeloma ne vsrka in obstanejo samo na površini lista in tako rastlino ščitijo pred boleznijo. Torej delujejo preventivno - preden je rastlina zbolela. V bistvu torej kot nek premaz. Karenca je v večini primerov bistveno nižja. Pomeni, da pripravek ni penetriral v rastlino in ni zelo strupen.

Bakrovi pripravki so torej kontaktni in so od vseh pripravkov nekako najmanj strupeni zato so izjemoma dovoljeni v ekološki predelavi. Recimo labicuper in ostali, ki imajo različna komercialna imena, učinkovina pa je na osnovi bakra.

[bobolino]

Torej, baker ne bi pomagal že oboleli rastlini, ne?

Hvala za lepe želje hvala za razlago!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

[labia]

Nekaj že, torej ustavil bo napredovanje, ne bo pa obolele dele pozdravil, ki jih je v bistvu treba potrgati.
Mesečno prejemam obvestila o uporabi sredstev od karsie, kjer navajajo:

Varstvo PARADIŽNIKA
Za preprečevanja okužb paradižnika s paradižnikovo ple-
snijo in črne listne pegavosti, lahko uporabimo fungicide:
DITHANE DG/M-45 in MANFIL 75 WG v KONC. 0,20 %
(200 g/100 L oz. odmerku 2 kg/ha (20 g /ar). Karenca je
le 3 dni. Samo za zatiranje paradižnikove plesni lahko upo-
rabimo tudi pripravek Ranman Twinpak (vsebuje močilo)
na osnovi ciazofamida, v odmerku 0,2 L/ha (2 mL/ar), ki
ob kratki karenci (7 dni) odlično varuje paradižnik. FOLPAN
50 SC lahko v odmerku 2,4 L/ha (24 mL/ar) uporabimo
proti črni listni pegavosti.
Ekološki pridelovalci pa imajo za zatiranje obeh pomembnih bolezni registriran pripravek CHAMPION 50 WG.

Ob pojavu listnih uši, rastlinjakovega ščitkarja ali
resarjev priporočamo uporabo insekticida MOSPILAN 20
SG (4 g/ar).
Za zatiranje cvetličnega in tobakovega resarja
imamo na voljo LASER v odmerku 0,4 L/ha (4 mL/ar).

Za dviganje odpornosti rastlinic priporočamo uporabo
gnojila LABIFITO (1,5-3 L/ha) in PROTIFERT fosfit – K (2,5-3,5
L/ha), za boljšo oplodnjo priporočamo pred cvetenjem upo-
rabo gnojila FOLIBOR L (150 mL/100 L) ali PROTIFERT BOR
(150-200 mL/ 100 L).
Za povečanje kvalitete, skladiščne/ transportne sposobnosti in preprečevanja pomanjkanja kalcija (»črna muha na plodu«) priporočamo od zaključka cvetenja do spravila, na 10-14 dni uporabo kalcijevih gnojil
kot so PROTIFERT kalcij (250 mL/100 L), LABIMOVICAL
(300 mL/100 L) ali QUALICAL (500 mL/100 L).

OPOZORILO: VSA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA JE PO-
TREBNO UPORABLJATI VARNO, ŠE POSEBEJ TISTA, KI SO
NEVARNA ZA ČEBELE IN PRED UPORABO VEDNO PREBRA-
TI ETIKETO OZIROMA NAVODILO ZA UPORABO, DA NE
PRIDE DO MOREBITNE NEVARNOSTI ZA UPORABNIKA IN
OKOLJE!

V tem sporočilu so samo sredstva-pripravki od Karsie, pri drugih ponudnikih so seveda druga imena, učinkovina pa je v večini primerov enaka, so pa tudi druge učinkovine, kijih je registriral posamezen proizvajalec. Tako, da je teh FFS res ogromno. Zgornji zapis od karsie je naveden zgolj kot primer in ni mišljen kot kakršnakoli reklama.

Poleg tega je treba upoštevati, da se s posameznim sredstvom sme ponavadi špricati samo nekajkrat v sezoni in je treba sredstva menjati, ker drugače se "bolezen" navadi na sredstvo. Zato je treba sredstva in proizvajalce menjati.
Edino z bakrenimi pripravki lahko špricamo večkrat.

Seveda je najbolje fitofarmecevstka sredsva ne uporabljati in poskusiti najprej z domačimi pripravki: preslico, koprivo, sodo, cimetom,....
Kot povsod je najbolje preprečiti in ne zdraviti. Zdravljenje nastopi takrat, ko je v bistvu bilo že vse zamujeno in je to zadnji korak pred uničenjem.

Tukaj je tabela različnih fungicidov registriranih v SLO. Kot vidimo so različnih imen je pa pri mnogih enaka učinkovina . Kot primer : MANKOZEB.

Tako, da je v bistvu vseeno, katero komercialno ime različnega proizvajalca kupimo, ker je v vsakem pripravku vedno mankozeb.

Nazadnje urejal/a labia 08 Jul 2014 08:39; skupaj popravljeno 1 krat

[Pepe]

Ne bi rekel, da razlaga labia drži povsem. V vinogradništvu se v primeru izbruha glivične bolezni priporočajo aktivne snovi, ki delujejo kontaktno. Na primer v tem http://www.kmetzav-mb.si/vinogradnistvo%208%202014.pdf piše, da po toči mora biti pripravek, ki vsebuje folpet. Folpet deluje kontaktno. Toča pa je pojav, ko bolezen izbruhne takorekoč v urah. Torej tudi kontaktni pripravki bodo a določen čas zavirali razvoj bolezni. Je pa ta čas krajši kot pri sistemikih.
V tem obvestilu http://www.kmetzav-mb.si/OBVESTILO%20O%20VARSTVU%20VRTNIN%20JULIJ.pdf so navedeni registrirani pripravki za paradižnik. Na fito-info (http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm) lahko preverite karenco in podobno.
Jaz se proti krompirjevi plesni na paradižniku borim s streho. Suhi listi preprečujejo razvoj glivičnih bolezni. Tudi sicer privoščim paradižniku malo vode in to se mi še najbolj obnese. Morebitne obolele liste pa odstranjujem. Ga ni pripravka, ki bi jih ozdravilo. Razen tega pri strehi ne bi verjel karenci pripravka, ker so pogoji drugačni. Razmišljam, da bi streho dal tudi na 8 trt, kjer imam jedilno cepljeno grozdje. Ker sem sredi vinogradniškega območja, mi zadnje škropljenje v začetku junija sicer jamči, da nekaj ostane, zaradi peronospore pa odpade skoraj vso listje do konca septembra.

[labia]

Pepe je napisal/a:

Ne bi rekel, da razlaga labia drži povsem. V vinogradništvu se v primeru izbruha glivične bolezni priporočajo aktivne snovi, ki delujejo kontaktno..

Pa sem ravno to povedal. Pri tebi je beseda "aktivne snovi" pri meni je "učinkovina".
Delujejo kontaktno - pomeni, da jih rastlina ne vsrka in so nanešene na list, torej niso sistemiki.
V bistvu sem želel povdariti, da je sistemik "najmočnejše" in najbolj "strupeno" sredstvo, ker gre v rastlino in ga je smiselno izjemoma uporabljati. Torej ne za preventivo.

Kontaktne zadeve se uporabljajo zato predvsem preventivno, tako, da če glivica pride na list ji učinkovina prepreči preživetje. Seveda deluje učinkovina tudi na glivice-plesni, ki so že na listu, torej delno kurativno.

Vsekakor pa oboleli list ne bo postal zelen in brez peg- flekov... zato je pri paradižniku najbolje take liste potrgati.
Tudi špricanje ne pokrije lista v celoti, bolezen pa je velikokrat pričela na spodnji strani listov in jo zagledamo šele, ko list propade in se poškodba zagleda- opazi na zgornji strani lista.
Zato je vedno treba posvetiti posebno pozornost pri ročnih škropilkah, da omočimo tudi spodnjo stran.

[muha]

labia je napisal/a:

Zato je vedno treba posvetiti posebno pozornost pri ročnih škropilkah, da omočimo tudi spodnjo stran.

Poudarjam, ker je pomembno.