Ker če mene ta trenutek vprašaš kaj mi je cilj mi ni cilj biti na razstavi in kazati vrtnico. Cilj mi je delati in narediti vrtnico. Zvezdo bi rekel Rogin. In moram vam priznati, kar je res, da si ne želim samo ene samcate, ampak vsaj nekaj. Osredotočam se na ustvarjanje. Že to je delo. Že misli so delo, ki si jih marsikdo ne zave. In velika želja in ljubezen kot delaš kot da da tam v nebesih oz. energijah znak, evo temu daj priliko. Brez tega ne gre. Jaz čutim te energije, ki so s tabo če si pogumen in prepričan v zvezdo. Pride. Enkrat. Do takrat pa se oblikuje v nesnovnem svetu, nekje v naših mislih.
Roginu sem še rekla. Ne verjamem nobenim bla bla učenjem in strašenjem koliko vrtnic, sejancev moraš narediti da dobiš nekaj vrednega. Ni res sem mu rekla, to je zavajanje. In ni mi oporekal. Vem da se zaveda tega tudi sam. On je v bistvu preizkusil zelo, zelo malo opraševanj. Veliko manj, kot sem jih jaz dosedaj naredila, v vseh letih. In iz teh par opraševanj ima tak asortiment sejancev kot jih ima, preko 20. Ampak takih, ki so zdravi, niso miniaturni in imajo cvet hibridne čajevke. Nobeden ni majhen. Zato pogumno punce. Melona je tako lepo napisala tisto z njeno mamo in pralnim strojem. Pa bi tudi jaz rada tvojo mamo vprašala kako naj perem moje rjuhe, tiste iz mikrofibre, da jih po možnosti ne bi bilo treba likati.
To je to, zakaj mislim, da moram srečati še kakšnega žlahtnitelja. Nekdo ti pove kako prati, nekdo skrivnost praška, nekdo temperaturo sušenja. Skupaj prideš hitreje do rezultata. Dejstvo je, da smo me ženske zelo obremenjene.
tudi moškim, da ne bo pomote. Ampak, ko si ženska izbere kak hobi, ki jo prevzame je težko narediti vse. Dejstvo je Melona, da tudi jaz ne bom pustila, da delam samo to, ko pa ti druge obveznosti tudi ne smejo pobegniti. Ampak vedno se vračam k vrtnicam. In ko sem tako utrujena, da ne morem več likati in prati, pomivati, delati zunaj, skrbeti za papirje se vedno vrnem k vrtnicam, sejancem, Hmf in sem ozdravljena. To je nekaj kar najraje delam. Obveznosti so obveznosti, to pa je delo ki je veliko veselje. In ko človek na to naleti je lahko srečen. Saj že to, da ga taka stvar tako osrečuje priča o tem da dela prav. Telo vedno pove samo ali nekaj delaš prav. In če zgodaj zjutraj ob opraševanju ali kadarkoli človek sodeluje z naravo in od nje dobiva blagodejno energijo, veliko moč in srečo, naj ve, da dela prav. Da dela v sožitju s sabo. In to naj bo dovolj in naj vas ne odvrne od tega kar delate. Povezave z rastlinami nasploh širijo obzorja, ojačajo čute in nas naredijo bolj povezane z naravo. Prav to, kar veliki večini manjka.Popolnoma razumem vsako besedo in Bobolino, točno tako je kot je rekla Melona. Vse je lahko tudi igra in slučaj in če tako jemlješ in ob tem uživaš se ne obremenjuj. Če te nič ne sili, da prebiraš literaturo je ni treba. Ravnaj se po sebi. Moj namen vzpodbujanja je že narejen z to rubriko že v začetku in je dosegel svoj namen že takrat. Od tam naprej pa je vse v rokah posameznika.
Jaz sem pa vedno zelo vesela, ko se katera, kateri javi, da je nekaj preizkusil in o tem poroča. In vem da bo še tega.
_________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.Nazadnje urejal/a Poezija 19 Jul 2014 18:46; skupaj popravljeno 1 krat
.
!
.