
In je zadevo rešil moj mož. Odvlekel me je z vrta, spulil tri sadike in sam porezal bolne dele, kakor se mu je zdelo da je prav. Rane smo takoj pošpricali(soda+voda), ostalo z njivsko preslico.
Na vrtu preživim čist preveč časa in zalotila sem se da se namesto dobrovoljna in sproščena, z vrta vračam skoraj malo depresivna(kljub polnim košaram bučk in kumar).
Moj mož mi je rekel: "Draga moja prej ko se boš sprijaznila s stanjem, prej ti bo lažje" (brihten a ne da?)

V mislih pa dodal "In življenje s teboj bo znosnejše."_________________JERCA- nekdanja ERIENNE