Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Rastlinjaki - razlika v klimi zunaj-znotraj
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Rastlinjaki - razlika v klimi zunaj-znotraj
(Prenos iz arhiva)
Iz teme Paradižnik 2014
mfranc je napisal/a: |
Eeeh, Lera, čez tri tedne je šele konec decembra ; ampak ti kar poskusi . Me zanima, kdaj pa potem neseš sadike v rastlinjak? Meni v bistvu ni problem vzgojiti nekaj zgodnjih sadik, tudi s pomočjo okna in zaprte terase. In ker je vse orentirano na jugo-zapad, z bolj poznim soncem, si moram pomagati z lučkanjem . Problem nastane, ko moram potem velike grme nesti na plano, tam pa jih recimo maja čaka mrzla klima. In mrzla zemlja . Dostikrat "sanjam" kak rastlinjak, ker pa zanj nimam prostora, pač šušmarim kot vem in znam ..... Sem pa že razmišljal da navadni rastlinjaki baš niso hudo prijazni do zgodnjega sajenja plodovk; če rastlinjak ni ogrevan (in iz mojih izkušenj s tuneli), temperatura ponoči rapidno pade na skoraj zunanjo temperaturo. Ali lastniki rastlinjakov uporabljate kakšne "trike" kot npr. debelejše kamne in druge večje mase, ki akumulirajo toploto in jo preko noči oddajajo? Iz izkušenj z zaprto teraso bi bil skoraj idealen rastlinjak, prigrajen k južni strani stanovanjskega objekta. Ali pa rastlinjak, ki bi imel na severni strani(ci) dozidan debel, masiven zid, zunaj dobro izoliran. In bi čez dan akumulirano toploto počasi oddajal preko noči. Najbolj znan tak zid je Trombov zid (Trombe Wall), ki ima pozimi isto funkcijo, samo drugače je pozicioniran v prostoru ... http://www.plantandgardens.com/wp-content/uploads/2013/08/Sunspace251.jpg LP |
Plamenka je napisal/a: |
MFranc, navaden rastlinjak res ni ne vem kakšna zaščita pred mrazom, tako da jaz sadim vanj le malo prej, kot ven. Tudi v loncih jin ne prenočujem preveč zgodaj, čeprav so dvignjeni od tal. Nekateri, če kdaj zmrzuje, menda prižgejo svečo v rastlinjaku čez noč, drugi ogrevajo s kaloriferjem. Saj za enega ali dva velika paradižnika ni problem, se ju čez noč prenese v hišo. Večji problem je, kam spraviti ogromno število malih sadik paradižnikov, jajčevcev, paprik, čilijev, če je v rastlinjaku še premrzlo. |
labia je napisal/a: |
Jah, mfranc si kar približno zadel težave pri zgodnji saditvi v rastlinjak. Predvsem v takem neogrevanem. Vendar zadeva ni ravno enaka, kot izven rastlinjaka. V čem so pravzaprav razlike, kot sem jih sam opazil? Najprej glede nočne temperature v rastlinjaku, katero vsi opazimo in smo malo razočarani: Ja, nočna temperatura zraka v rastlinjaku je v bistvu enaka kot izven rastlinjaka. Ko to opazimo smo vsi malo razočarani in si mislimo, no ja proti slani in kislem dežju pa je.... Seveda je, ampak nismo natančno opazovali, prednosti je namreč več. V resnici je zemlja v plastenjaku-rastlinjaku toplejša kot tista zunaj. Vsaj jaz, tudi v najhujši zimi- pomeni v nekaj letih uporabe, še nisem imel zmrznjene zemlje v rastlinjaku. Zunaj pa je pomrznila do vsaj 10cm, ali pa bila prekrita s snegom. Čez dan, ko vsaj malček sije sonce ali pa je preprosto svetlo se temperatura v rastlinjaku dvigne za par stopinj in je vedno višja, kot temperatura zunaj. Drug element je prepih, ki ne odnese tega zraka v sekundi. Zunaj veter zemljo lahko pozimi pošteno podhladi , tega v rastlinjaku ni. Kakorkoli, vsa leta imam v rastlinjaku čez zimo solato in radič in ne pomrzne, razen kakšen zunanji list. Tisti, ki sem jih imel poskusno izven pa so brez zaščite v prvem mrazu že kazali posledice in po nekaj dneh mraza zaključili kariero. |
notranjka je napisal/a: |
Popolnoma se strinjam z Labia. Sem v bistveno ostrejši zimi doma kot on ,ampak se res obnese in čez dan se toliko segreje da je zemlja topla in ne pomrzne toliko. Živim na 65o+mnv in imamo sneg včasih še za meseca maja in recimo v januarju ali februarju tudi -17 stopinj ali več. Seveda so izjeme ko ni mraz in je obdobje ko je bolj mraz. Letos sem prakticirala,da sem ko se je temperatura spustila pod 5 stopinj in so v rastlinjaku že bili paradižniki svečo dala v glinen lonec in delno pokrila z starim strešnikom(bobrovcem).Ta sistem se je lepo obnesel in vzdrževal temperaturo nad 5 stopinj saj se je tako lonec kot strešnik fino segrel. Prve paradižnike že leta sejem na novega leta dan.Iz navade,simbolike, v upanju na lepo dolgo toplo poletje. Konec februarja sejem drugič in v marcu še zadnjo serijo. Z leti se je to lepo obneslo. Sort ne bom krčila,mogoče bom celo kakšno dodala. Vse leta sem imela v rastlinjaku po 2 sadiki iste sorte,v prihodnji sezoni bom to spremenila in sadila 1 sadiko v rastlinjak in 1 ven v posodo. Nimam velikega vrta ali grede,niti njive ne-ampak v posodah se pardižniki vedno zelo lepo obnesejo in bom tudi letos dodala še kakšno posodo več. |
labia je napisal/a: |
Vendar zadeva ni ravno enaka, kot izven rastlinjaka. V čem so pravzaprav razlike, kot sem jih sam opazil? |
Huh, Labia, ne spomnim se, da bi jaz kje primerjal rastlinjak z klimo zunaj, na gredah? . To bi bilo pa res prav neumno .
Saj tudi sam že desetletja uporabljam plastične tunele preko gred, ki so pravzaprav mini rastlinjaki, z nekaj plusov napram "pravim" rastlinjakom, in še več minusov ....
labia je napisal/a: |
Kakorkoli, vsa leta imam v rastlinjaku čez zimo solato in radič in ne pomrzne, razen kakšen zunanji list. |
mfranc je napisal/a: |
Sem pa že razmišljal da navadni rastlinjaki baš niso hudo prijazni do zgodnjega sajenja plodovk; |
In se strinjam s teboj okrog solate itd., bolj me je zanimalo, če na kakšen način poskušate pomagati toplotno zahtevnim plodovkam v rastlinjakih v kritičnih (pred)spomladanskih mesecih ...
LP_________________mfranc
muha je napisal/a: |
Zanimivo mi je brati tole o klimi v rastlinjakih pozimi. Bojim se pa, da bi bili pogoji ob pogosti ljubljanski in obljubljanski megli precej slabši, kot so tam, kjer vidite več sonca. Nekako mi to potrjuje mnenje Plamenke. mfranc, kaj misliš ti? |
Muha,veš žal tudi tule ni sonca že zeloo dolgo.Megla,dež,žled.
Danes ga je bilo za celo urco po mogoče več kot 3 tednih _________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/
muha je napisal/a: |
Zanimivo mi je brati tole o klimi v rastlinjakih pozimi. Bojim se pa, da bi bili pogoji ob pogosti ljubljanski in obljubljanski megli precej slabši, kot so tam, kjer vidite več sonca. Nekako mi to potrjuje mnenje Plamenke. |
Ja, Muha, megla je Ahilova peta rastlinjakov in zimskih vrtov ... (ko bom bil velik, bom zelo foušen tistim s soncem ;-)
Seveda se lahko pogovarjamo, koliko dni v jesenskozimskem času ima kdo meglo. Takole v grobem, moj del Ljubljane je zelo bogat z meglo; periferija Ljubljane, obljubljanska mesta in kraji pa so nekako bolj na dobesednem prepihu in z manj megle.
Saj res, Muha, kaj nisi ti iznad megle?
Megla mi ne zadošča tudi na moji zaprti terasi; najslabši primer je zunanji minus (- 5 do - 10 °C) z meglo, ko moram teraso celo malo dogrevati do plus 6 °C.
Druga pesem je ob sončnem dnevu, ko temperatura zelo hitro skoči na 20, 30 in več stopinj plusa. No, lastniki rastlinjakov takrat zračijo, mi pa odpremo vrata v dnevno sobo in jo grejemo. Plus zgornje etaže, kolikor gre toplota vzgonsko navzgor.
Res velik plus terase je, da se tekom sončnega dneva zelo pregreje fasadna stena, ki je opečna in z kamnito oblogo vred debela 45 cm.
Tako temperatura na terasi tudi pri zunanjem minusu do naslednjega, sončnega dne ne pade pod 10 °C.
Moja vizija rastlinjaka za plodovke; napravil bi nekaj ala trombonski zid; z ogrevalom za vsak slučaj. To bi zadoščalo za spomladanske mesece, ko je sonca že bistveno več. Za predvzgojo manjših sadik plodovk bi zaprl manjši kotiček v rastlinjaku (rastlinjak v rastlinjaku) ki bi ga lažje/ceneje dogreval.
LP
PS. terasa je zaprta z troslojnim leksanom 16mm._________________mfranc
mfranc je napisal/a: |
Saj res, Muha, kaj nisi ti iznad megle? . |
Bi bila vesela, ja! Za sonce bi se morala preseliti dobri 50 metrov više, ljubljanska megla prisopiha ravno še tule do nas, redki so dnevi, da iznad megle gledam Šmarno goro.
So že vedeli, zakaj so v starih cajtih za vzgojo sadik uporabljali klasične tople grede (jamo v tla, notri nabit svež hlevski gnoj čez pa zemljo). Jo je kdo kdaj imel? Si predstavljam, da tam pa ni bilo problema z mrazom, ker je gnoj ogreval zemljo, ta pa zrak do pokrova? Sama sem si jo dolgo želela, le primernega prostora nisem našla. Lani sem nekaj poskušala s svežim konjskim gnojem, pa izgleda ni tako učinkovit, kot kravji. Kljub temu mi je nekaj paprik preživelo celo par dni minusa.
h, mfranc, jaz pa sem primerjal klimo v in izven rastlinjaka.
Gre namreč za možnost bolj zgodnje saditve, kot si imenoval problem- citiram del".....Problem nastane, ko moram potem velike grme nesti na plano, tam pa jih recimo maja čaka mrzla klima. In mrzla zemlja....."
Ravno zato sem zapisal, da je zemlja celo pozimi nepomrznjena, torej bistveno toplejša od tiste izven rastlinjaka.
Pri sebi prakticiram saditev paradižnika v rastlinjak v začetku aprila, če je vreme "normalno".
Kakšno leto ob primernem vremenu s tem pridobim, kakšno leto pa v bistvu ne, ker se lahko zavre rast rastlin in so celo tiste, sajene kasneje, lahko v lepši in boljši rasti- kondiciji.
S prezgodnjo setvijo in saditvijo ravno ni priporočljivo tvegati, ker prinaša same probleme, se pa nekaj tednov da pridobiti brez večjega strahu.
Če pa je tisto leto klima ustrezna ( zgodnje poletje) si pa sploh zmagal.
Zanimiv del pri vsej zgodbi pa je, da potaknjeni zalistniki ( kar se dogaja časovno veliko pozneje) v resnici zrastejo v krasne in močne rastline, dostikrat boljše rasti, kot zgodnji originali.
Vsaj pri paradižniku, ki je rastlina sonca, je tako.
Skoraj bi pozabil pomemben del zgodbe: zastiranje s slamo v rastlinjakih.
V bistvu aprila in maja ne smemo zastirati s slamo ali čem podobnim, ker s tem ( to izolacijo) ne dovolimo, da se zemlja ogreje.
V poletnih mesecih pa je zastirka koristna, ker ne dovoli izhlapevanja, pregrevanja in tudi plevela je manj, ker zakriva svetlobo.
Je pa koristno v aprilu in maju imeti kot zastirko oglje, ker je črne barve in bolje sprejema toploto. V resnici je zato zemlja tudi pri slabšem osončenju BISTVENO toplejša. Seveda je potem v poletju to ogljeno zastirko potrebno prekriti s slamo.
Podoben efekt bi verjetno dosegli s črno folijo, to bodo pa povedali tisti, ki to prakticirajo.
Gre namreč za možnost bolj zgodnje saditve, kot si imenoval problem- citiram del".....Problem nastane, ko moram potem velike grme nesti na plano, tam pa jih recimo maja čaka mrzla klima. In mrzla zemlja....."
Ravno zato sem zapisal, da je zemlja celo pozimi nepomrznjena, torej bistveno toplejša od tiste izven rastlinjaka.
Pri sebi prakticiram saditev paradižnika v rastlinjak v začetku aprila, če je vreme "normalno".
Kakšno leto ob primernem vremenu s tem pridobim, kakšno leto pa v bistvu ne, ker se lahko zavre rast rastlin in so celo tiste, sajene kasneje, lahko v lepši in boljši rasti- kondiciji.
S prezgodnjo setvijo in saditvijo ravno ni priporočljivo tvegati, ker prinaša same probleme, se pa nekaj tednov da pridobiti brez večjega strahu.
Če pa je tisto leto klima ustrezna ( zgodnje poletje) si pa sploh zmagal.
Zanimiv del pri vsej zgodbi pa je, da potaknjeni zalistniki ( kar se dogaja časovno veliko pozneje) v resnici zrastejo v krasne in močne rastline, dostikrat boljše rasti, kot zgodnji originali.
Vsaj pri paradižniku, ki je rastlina sonca, je tako.
Skoraj bi pozabil pomemben del zgodbe: zastiranje s slamo v rastlinjakih.
V bistvu aprila in maja ne smemo zastirati s slamo ali čem podobnim, ker s tem ( to izolacijo) ne dovolimo, da se zemlja ogreje.
V poletnih mesecih pa je zastirka koristna, ker ne dovoli izhlapevanja, pregrevanja in tudi plevela je manj, ker zakriva svetlobo.
Je pa koristno v aprilu in maju imeti kot zastirko oglje, ker je črne barve in bolje sprejema toploto. V resnici je zato zemlja tudi pri slabšem osončenju BISTVENO toplejša. Seveda je potem v poletju to ogljeno zastirko potrebno prekriti s slamo.
Podoben efekt bi verjetno dosegli s črno folijo, to bodo pa povedali tisti, ki to prakticirajo.
muha je napisal/a: |
Bi bila vesela, ja! Za sonce bi se morala preseliti dobri 50 metrov više, ljubljanska megla prisopiha ravno še tule do nas, redki so dnevi, da iznad megle gledam Šmarno goro. |
Eeh, Muha, izgleda da tudi nisi predvidevala vrtičkarsko kariero ; kot tudi jaz ne . Kaj vse bi naredil drugače, na drugi lokaciji .
Topla greda, gnojak: zanimivo da so vrtnarji profiji uporabljali ravno konjski gnoj, pa baje ovčji. Konjski manj greje, ampak dalj časa! Verjetno pa naši predniki še niso gojili plodovk v tolikšni meri, gnojaki so bili bolj za predvzgojo solatnic, kapusnic.
Če ni gnoj pri roki, zadošča tudi drug organski materil, vrtni odpadki, slama, listje. Te materiale so potem "aktivirali" tako, da so jih prelili z gnojnico , sedaj bi uporabili recimo Ureo .
LP_________________mfranc