Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum - I.
... da ne bo pomote - Ferdotu popolnoma verjamem. V njegovem nasadu sem bil že 3 X in vsakič bi se lahko z njim pogovarjal ure in ure. Vedno izvem kaj novega.
Ker imam možnost in veliko zanimanje za borovnice rad eksperimentiram ... Ker bela šota nima hranil sem poskušal to nadomestiti z rodovitno črno gozdno zemljo, z zemljo za rododendrone ter založnim gnojilom. Da bo substrat čim bolj zračen sem uporabil še ostale ˝zračne materiale.˝ Mislim, da je blaten material v globini (v mojem primeru že 25 cm pod površjem) največja nevarnost za propad borovnice. Korenine preprosto zgnijejo.
Jaz imam nek strah pred uporabo umetnih gnojil, ker sem nekaj rastlin predoziral in so mi odmrle. Ko jih sedaj uporabim jim vedno privoščim le polovični odmerek
Ker imam možnost in veliko zanimanje za borovnice rad eksperimentiram ... Ker bela šota nima hranil sem poskušal to nadomestiti z rodovitno črno gozdno zemljo, z zemljo za rododendrone ter založnim gnojilom. Da bo substrat čim bolj zračen sem uporabil še ostale ˝zračne materiale.˝ Mislim, da je blaten material v globini (v mojem primeru že 25 cm pod površjem) največja nevarnost za propad borovnice. Korenine preprosto zgnijejo.
Jaz imam nek strah pred uporabo umetnih gnojil, ker sem nekaj rastlin predoziral in so mi odmrle. Ko jih sedaj uporabim jim vedno privoščim le polovični odmerek
juglans je napisal/a: |
Jaz trenutno še vedno zgolj planiram, nikakor se ne premaknem iz mrtve točke. Zato pa razmišljam in mislim, da okoli zemlje vsi spregledamo eno pomembno dejstvo. Razmerje med organskimi in anorganskimi sestavinami. Naše domače mešanice vsebujejo pretežno organske komponente in te slej ko prej humificirajo. Humus je v koloidni obliki in zato zemlja postaja "zapackana", ko pa humus dokončno mineralizira in postane organsko-mineralna materija, zemlja skoraj izgine. Rastlina se posede ter ostane brez zemlje. Sicer se to težavo rešuje z neprestanim dodajanjem sveže mase, ni pa to trajno. Tem mešanicam bi bilo za boljšo obstojnost potrebno dodajati kakšno komponento, ki je pretežno anorganske sestave. Kakšne kisle gline, ali pa prst iz mariborskega pohorja. Ne vem pa kakšen je dejanski pH matične zemlje izpod iglavcev, če je področje kraško, apnenčasto, kot je to po večini Slovenije. |
Juglans, če bi rad jedel svoje borovničke, jih prvo posadi, in potem premišljuj . Malo za šalo, malo zares, ena lepa lastnost borovničevih grmov je ta, da naredijo kompaktne koreninske grude, mogoče višine 30 cm širine pa od 40 cm naprej, odvisno od starosti, sorte ...
In jih je možno naknadno ali dvigati, ali prestaviti, če bi smatral, da je to potrebno .
Imaš v razmišljanju deloma prav, ko se pogovarjamo o substratu za A. borovnice, je ponavadi kar precej humusa, bolje organske snovi v uporabi. Res je tudi, da A. borovnice v svoji domovini večinoma rastejo na kislih peskih. Baje, po slovenski tozadevni literaturi, celo v Evropi večinsko rastejo na kislih peskih, hm.
Res pa je tudi, da se jih da na organskem materialu dobro gojiti, zato so bili slovenski prvi začetki na barjih, s šoto.
Zopet po slovenski literaturi (Koron, Oblak) se v grobem ločijo tla za borovnice v mineralna, kjer je minimum humusa od 5 - 12 %;
in šotna, kjer je minimalno 20 - 30 % humusa.
Kot je že Ferdo omenil, se praksa z vzgojo borovnic pod vplivom izkušenj še spreminja, zadnja leta manjšamo količino šote, ki jo zamenjujejo materiali, odpadki iglavcev in še kaj bi se našlo. Kot npr.
- razni organski odpadki, od prešanja grozdja in še veliko ostalih
- že dolgo se priporoča uporaba zemlje izpod gozdnih borovnic in iglavcev. Ve se, da je tam zemlja degradirana, zakisana in tule ima mnogo borovničarjev dobre izkušnje z njo. Tudi sam sem jo uporabljal, imam pa iste predsodke kot ti, večinoma je spodaj apnenec, in pri zadnji saditvi borovnic je nisem uporabljal, borovnice pa rastejo izjemno dobro .
- kot "ekstrem", veliko nasadov že raste, kjer so borovnice posajene v čisto žaganje, plus nekak štarter; o tem bi več vedel Izbet.
- resnični ekstrem, po moje se ga ne splača prakticirati ; borovnice lahko uspevajo tudi pri pH 8,0, pod specialnimi pogoji.
Tudi meni se trenutno dobro obnaša mešanica šote, raznih odpadkov iglavcev (žaganje, lubje, sekanci) in kot posteljica tudi domača zemlja, ki se ji pH zniža z žveplenim prahom. Spodaj lahko pridejo tudi debeli lesni odpadki, veje.
Če si boš pripravil nekak gemišt naštetih materialov, pa še kakšnega, ki se ga trenutno ne spomnim, sigurno ne moreš zgrešiti. Ob upoštevanju osnove, to je vrednosti pH, ki pa malo variira glede na to, ali je substrat organski ali mineralni .
Posedanje je vsekakor prisotno in zoprno, ampak
- če se ga že v štartu predvidi in naredi gomila cca 10 cm višja kot naj bo končna višina, smo že veliko naredili. Tu od viška glava ne boli .
- nadaljnje posedanje kompenziramo z letnim dodajanjem nekaj centimetrov organske snovi.
Sam že nekaj časa dodajam kremenčev pesek, ravno zaradi zmanjšanja količine substrata v koloidni obliki. Zanimivo bi bilo enkrat poizkusiti z kislimi glinami, nikoli pa nisem raziskoval, kje se dobijo. Teoretično naj bi te gline vsebovale žveplo, železo ....
Dosedaj sem uporabljal kremenčev pesek Keme iz Puconcev, dobi se v 40 kg vrečah in ima granulacijo 0 - 4 mm.
Letos sem poskusil s pranim peskom iz Moravč, pa bom verjetno prešel nazaj na Kemo. Zakaj? Nisem vedel, da ima prani pesek iz Moravč pH 8,0, poleg tega ima neprani pesek Keme tudi glinene delce, za glino pa vemo da je regulator, skladiščnik gnojil. In regulator vlage.
LP_________________mfranc
Hej!Borovničarji!
Kdor ima večje število grmov naj začne obrezovati sedaj,da ne bo šele
pozno spomladi,ko so grmi že v polnem soku.Popki se že sedaj napenjajo in se dobro ločijo,ker listni brsti pa še spijo.Če niste uspeli tretirati z bakrom,lahko to opravite zgodaj spomladi,ko je temperatura nad 7 st.C.
Upajmo,da nam bo narava v letu 2015 bolj naklonjena._________________Narava vse povrne!
Kdor ima večje število grmov naj začne obrezovati sedaj,da ne bo šele
pozno spomladi,ko so grmi že v polnem soku.Popki se že sedaj napenjajo in se dobro ločijo,ker listni brsti pa še spijo.Če niste uspeli tretirati z bakrom,lahko to opravite zgodaj spomladi,ko je temperatura nad 7 st.C.
Upajmo,da nam bo narava v letu 2015 bolj naklonjena._________________Narava vse povrne!
Jaz sem začel ščipat prejšnji vikend. Že zdaj se vidi, kateri brsti bodo dali veliko sadje. Chandler ima res velike popke. Za letos je načrt, da jih bom še bolj obrezal kot lani. Številčno manj sadja, vendar kvalitetnejše.
Se bo potrebno kar potrudit, da mi bo uspelo vse obrezat čez vikende, glede na to, da so tako kratki dnevi in vedno čez vikend dežuje....
Se bo potrebno kar potrudit, da mi bo uspelo vse obrezat čez vikende, glede na to, da so tako kratki dnevi in vedno čez vikend dežuje....
ferdo36 je napisal/a: |
Hej!Borovničarji! Kdor ima večje število grmov naj začne obrezovati sedaj,da ne bo šele pozno spomladi,ko so grmi že v polnem soku.Popki se že sedaj napenjajo in se dobro ločijo,ker listni brsti pa še spijo.Če niste uspeli tretirati z bakrom,lahko to opravite zgodaj spomladi,ko je temperatura nad 7 st.C. Upajmo,da nam bo narava v letu 2015 bolj naklonjena. |
Ferdo,
Jeseni sem nasadil tvoje sadika. Kaj - katere veje je potrebno obrezati?
LP
Zanima me kdaj je čas za tako razmnoževanje borovnic?
https://plus.google.com/photos/108683942814201078554/albums/5984772053668325489?banner=pwa_________________LP seba993
https://plus.google.com/photos/108683942814201078554/albums/5984772053668325489?banner=pwa_________________LP seba993
Na povezavi (video) je prikazana samo en od mnogih načinov razmnoževanja.
Za tovrstno razmnoževanje je primeren čas od zdaj naprej pa do spomladi. Letošnji oz.lanski enoletni poganjek zviješ do zemlje, ga vtrdiš v zemljo in pustiš do naslednje jeseni. Plastenka, ki je vidna na videu je tam samo zato, da izrastle korenine ne pobegnejo predaleč. Enostavnejša je tudi odstranitev od matične rastline.
Za tovrstno razmnoževanje je primeren čas od zdaj naprej pa do spomladi. Letošnji oz.lanski enoletni poganjek zviješ do zemlje, ga vtrdiš v zemljo in pustiš do naslednje jeseni. Plastenka, ki je vidna na videu je tam samo zato, da izrastle korenine ne pobegnejo predaleč. Enostavnejša je tudi odstranitev od matične rastline.