Odgovor VinkuZ:
Vinko mislim, da te o cepljenju ne morem učiti, si strokovnjak. S sadikami je pa takole: Najprej sem dobil nekaj sadik sejancev, ki pa so bili po mojem kar enoletni in slabi iz ene naših drevesnic, sem pač zaupal. Posledično sem pričel iskati, po svetu in našel enega dobavitelja, ki mi je ponudil 10 letne sadike (necepljene). Čeprav me je nekaj opozarjalo pa nisem poslušal možganov..
Sadike so bile na zunaj lepe vendar v kontejnerjih ki so bili za take sadike premali (sadike so prerasle). Potem pa še težka zemlja. Velika jama z zamenjano izboljšano zemljo (šota iz blatnega jezera (ki je nevtralna ali pa Ph6-7. Skozi to zemljo se je jama napolnila tudi z vodo in prepojila zemljo. Kisika ni bilo in sadike so počasi odmirale. Verjetno pa se je raztopilo tudi založno gnojilo 15-15-15 ki je zakisalo zemljo in še dodatno pripomoglo k propadu. Od 30 jih je ostalo 6-7 in bodo šele sedaj prišle k sebi, pa sem jih posadil spomladi 2011. No nekaj so jih polomili srnjaki, morda je katerega uničila tudi suša 2012. Pač premalo zalivano.To so bile izkušnje, ki so bile sicer drage vendar so mi potem pomagale reševati in uspešnop saditi. Nekaj sadik je imel Janko. Te so bile dobre. Žal so mi jih kasneje polomili srnjaki.Potem uničenj pri rasti nisem imel razen plazu ,srnjakov in polžev seveda. Suo v letu 2013 pa sem zelo uspešno prebrodil.Ostale sadike sem uvozil preko Agrolita, ki so prav tako bile odlične.
Kar pa se tiče vprašanje o Grošelj Francu, Agrolitu in Bioorganiku pa naslednje:
Jaz sem Grošelj Franc, avtor člankov ASIMINA TO ČUDEŽNO DREVO: Na forumu je ta moj članek ki ga je dal ne vem kdo. Podpisan pa je spodaj Franc Groše. Nevem zakaj pa to ni pomembno. Res sem ustanovitelj Agrolita a sem v pokoju že 7 let. Bioorganik pa je gnojilo, ki ga proizvaja Agrolit in sem ga sam uporabil za glavno organsko gnojilo. To pa zato ker je Bioorganik res odličen. Mislim, da je najboljši v Sloveniji. Povsod na vrtu in sajenju drevja odlično deluje. Pa nima smisla da ga hvalim. Naj velja tisto reklo: Dobro blago se samo hvali. Tisti, ki ga uporabi že ve.
Asimina je res vsestransko uporabna. Kot presno sadje za trg pa sila zahtevna. Tudi Amerikanci tega še niso rešili.Prav zato sem se odločil za tako velik nasad da bom lahko eksperimentiral na vseh področjih. Sem neobremenjen zato lažje delam. Pri tem pa moraš imeti vizijo.
Na koncu si bil spoštovani Vinko malce piker. Pa nič hudega. Ko sem poslal moje fotografije nasada je izpadlo malce bahavo in mi je nelagodno zato sem napisal opravičilo. Vendar mislim, da ni nič slabega. Vsi skupaj pa se lahko učimo drug od drugega. Tako bomo vsi bogatejši. Tako razmišljam. Pa lep pozdrav.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Asimina - Asimina triloba
| matica je napisal/a: |
Jaz sem Grošelj Franc, avtor člankov ASIMINA TO ČUDEŽNO DREVO: Na forumu je ta moj članek ki ga je dal ne vem kdo. Podpisan pa je spodaj Franc Groše. Nevem zakaj pa to ni pomembno. . |
Priznam, da sem prezrla, da pri gornjem članku ni naveden vir, od kje je prepisan. Načelno se tega dosledno držimo, tole mi je pa ušlo. Da se avtorstvo pripisuje tebi, dokazuje podpis, kjer pa je tipkarski škrat pojedel zadnji črki
, sem že popravila. Če mi zaupaš (lahko na zasebno sporočilo) iz kje je bil članek prepisan, bom dopisala še to. Kot lahko vidiš sam, ga je objavila članica orhy, verjetno zato, ker je smatrala, da je odličen.Moje mnenje, zakaj asimin (še) ne prodajajo kot drugo sadje je predvsem v nepoznavanju samega sadeža in dejstva, da se ga pač ne dobi. Kot kaže, bo čez nekaj let razpoložljivost večja, tako da bo potrebno največ delati predvsem na promociji za širše množice.
Glede trajnosti pa se meni ne zdi tako slabo. Maline, fige, jagode, vse se pokvarijo hitreje kot asimine, pa jih vseeno prodajajo. Letos računam, da bom imel že toliko sadežev, da bom lahko testiral ravno to področje: koliko časa lahko največ preteče od obiranja do zadnjega dneva užitnosti. Po moji oceni se lahko računa na 10 (običajen hladilnik) do 20 (blizu 0 stopinj C, morda CA) dni.
LP, Andrej
Glede trajnosti pa se meni ne zdi tako slabo. Maline, fige, jagode, vse se pokvarijo hitreje kot asimine, pa jih vseeno prodajajo. Letos računam, da bom imel že toliko sadežev, da bom lahko testiral ravno to področje: koliko časa lahko največ preteče od obiranja do zadnjega dneva užitnosti. Po moji oceni se lahko računa na 10 (običajen hladilnik) do 20 (blizu 0 stopinj C, morda CA) dni.
LP, Andrej
Pozdrav.
Matica:
Najlepša hvala za odgovor. O Vas sem slišal že pred dvemi leti, ko je začela rasti stavba za AGROLIT v Kromberku pri N. Gorici. Takrat sem tudi dobil informacijo o vašem nasadu. No, bova lahko še kaj dorekla glede cepljenja.
Res je Asimina kot taka uporabna od listov do plodov. Sem naredil tudi sladoled in marmelado iz ASIMIN, specifičen okus in aroma.
AndrejK:
Pri Asimini preide tehnološka zrelost plodov v užitno z njihovim odpadanjem ,vprašljivo pa je predčasno obiranje, koliko prej? Zreli plodovi v hladilniku pa dobijo "DIMNIKARSKO" barvo, kot taki bi bili tudi na trgu nezanimivi za kupca.Če pa bi jih lahko tretirali kot banane,bi že bile v trgovski verigi.
lp. Vinkoz.Nazadnje urejal/a vinkoz 10 Jan 2015 22:28; skupaj popravljeno 1 krat
Matica:
Najlepša hvala za odgovor. O Vas sem slišal že pred dvemi leti, ko je začela rasti stavba za AGROLIT v Kromberku pri N. Gorici. Takrat sem tudi dobil informacijo o vašem nasadu. No, bova lahko še kaj dorekla glede cepljenja.
Res je Asimina kot taka uporabna od listov do plodov. Sem naredil tudi sladoled in marmelado iz ASIMIN, specifičen okus in aroma.
AndrejK:
Pri Asimini preide tehnološka zrelost plodov v užitno z njihovim odpadanjem ,vprašljivo pa je predčasno obiranje, koliko prej? Zreli plodovi v hladilniku pa dobijo "DIMNIKARSKO" barvo, kot taki bi bili tudi na trgu nezanimivi za kupca.Če pa bi jih lahko tretirali kot banane,bi že bile v trgovski verigi.
lp. Vinkoz.Nazadnje urejal/a vinkoz 10 Jan 2015 22:28; skupaj popravljeno 1 krat
| muha je napisal/a: | ||
Priznam, da sem prezrla, da pri gornjem članku ni naveden vir, od kje je prepisan. Načelno se tega dosledno držimo, tole mi je pa ušlo. Da se avtorstvo pripisuje tebi, dokazuje podpis, kjer pa je tipkarski škrat pojedel zadnji črki , sem že popravila. Če mi zaupaš (lahko na zasebno sporočilo) iz kje je bil članek prepisan, bom dopisala še to. Kot lahko vidiš sam, ga je objavila članica orhy, verjetno zato, ker je smatrala, da je odličen. |
Muha! 2x spregledala!
Vir je bil podan!
| Melona je napisal/a: |
| http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2013_04_april.pdf Stran 6 lokalnega časopisa govori o tem. |
Matici (Francu) se opravičujem za malomarno skopirano ime!
Datum in ura upisa me opravičujeta!
Pa še to!
Poseben nož mi ne da miru
_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....Danes sem šel na parcelo, kjer imam spomladi namen saditi asimine nabrat vzorce zemlje, ki jo bom poslal v analizo. Vzorcev nisem uspel nabrati, saj pripomoček, ki sem si ga pripravil ni deloval: zemlja se je tako zabila v cevi, da je nisem uspel izbiti ven in odvzel sem samo en vzorec. No, vzorčenje bom jutri ponovil.
Sem pa malo razočaran nad samo zemljo na tej parceli, saj je zelo ilovnata, v globini 25 cm je sedaj voda. Visoko podtalnico sem pričakoval, ta problem sem imel reševati z visoko gredo. Same vrste bom dvignil 80cm nad trenutni nivo, s tem bom naredil tudi melioracijske jarke med vrstami in problema s stoječo vodo ne bi smelo biti.
Bolj pa me skrbi težka ilovnata zemlja. Ima kdo posajeno asimino v podobni zemlji, kako uspeva?
LP, Andrej
Sem pa malo razočaran nad samo zemljo na tej parceli, saj je zelo ilovnata, v globini 25 cm je sedaj voda. Visoko podtalnico sem pričakoval, ta problem sem imel reševati z visoko gredo. Same vrste bom dvignil 80cm nad trenutni nivo, s tem bom naredil tudi melioracijske jarke med vrstami in problema s stoječo vodo ne bi smelo biti.
Bolj pa me skrbi težka ilovnata zemlja. Ima kdo posajeno asimino v podobni zemlji, kako uspeva?
LP, Andrej
Mislim da je matica omenjal težko zemljo v njegovem nasadu.
Sicer pa sem lansko pomlad "izvedel" pripravo terena za sajenje (neverjetnih) dveh sadik. Pravzaprav sem napravil sadilne jame, vanju pa vsadil semena. Zanima me, kako se bodo obnašale rastline, ki ne bodo bile presajane. Cepil bom kasneje.
Skratka, kar želim povedati je to, da je na tistem mestu zelo glinasta zemlja (na globini 15-20 cm že prava glina) in bom z zanimanjem opazoval odziv rastlin. Kot dodatna posebnost je tudi to, da se teren iz te točke še malce dvigne. Zaradi samega naklona, kamnite podlage, kjer raste gozdič se ob dežju voda steka navzdol in ravno pri asiminah, zaradi glinaste podlage voda prispe na površje. Tako voda polzi še par dni po dežju. Podtalnice pa tukaj ni.
Za sedaj še ne morem izpostaviti česarkoli, saj so semena vzkalila šele (zanimivo) avgusta, zadnja pa celo septembra.
Torej sva dva s podobnim vprašanjem.
Sicer pa sem lansko pomlad "izvedel" pripravo terena za sajenje (neverjetnih) dveh sadik. Pravzaprav sem napravil sadilne jame, vanju pa vsadil semena. Zanima me, kako se bodo obnašale rastline, ki ne bodo bile presajane. Cepil bom kasneje.
Skratka, kar želim povedati je to, da je na tistem mestu zelo glinasta zemlja (na globini 15-20 cm že prava glina) in bom z zanimanjem opazoval odziv rastlin. Kot dodatna posebnost je tudi to, da se teren iz te točke še malce dvigne. Zaradi samega naklona, kamnite podlage, kjer raste gozdič se ob dežju voda steka navzdol in ravno pri asiminah, zaradi glinaste podlage voda prispe na površje. Tako voda polzi še par dni po dežju. Podtalnice pa tukaj ni.
Za sedaj še ne morem izpostaviti česarkoli, saj so semena vzkalila šele (zanimivo) avgusta, zadnja pa celo septembra.
Torej sva dva s podobnim vprašanjem.
Še to AndrejK, kako pa boš izvedel visoke grede?
Boš napeljal zemljo in tako dobil jarke med "gomilami", ali pa boš dodatno še skopal jarke za odvodnjavanje?
Če v kontekstu tega vprašanja navedem izkušnjo žlahtnika. Imel je večji kos zemlje na močvirnem terenu, kjer je rastel loček in v najboljšem primeru ostra trava, katero je občasno uporabljal za nastilj v hlevu. V glavnem, za kmetijo praktično nekoristna zemlja. Pred desetletji, še v "prejšnjih" razmerah so v sklopu agromelioracijskih projektov uredili tudi omenjeni kos "sveta". Napravili so jarke, voda je odtekala, na površino je napeljal hlevski gnoj in uspešno izkoreninil močvirsko rastje. Na pogled so nastale zelo lepe njive.
Je bil uspeh resničen? Ne.
Pravi, da se je kmalu po tem posegu, ko je na področju upadla podtalnica pričela pojavljati suša. Med tem, ko je bila na višje ležečih njivah vegetacija še bujna, se je na tistem mestu že pričela pojavljati suša. Vsako leto, brez izjem. Tako ima kljub posegom manj donosno zemljišče.
Nauk. Porušili so naraven sistem, ki je v prvotnih razmerah deloval, v spremenjenih pa ne.
Ne želim napovedovati kaj se bo pri tebi AndrejK zgodilo, je pa zanimiva in poučna izkušnja.
Boš napeljal zemljo in tako dobil jarke med "gomilami", ali pa boš dodatno še skopal jarke za odvodnjavanje?
Če v kontekstu tega vprašanja navedem izkušnjo žlahtnika. Imel je večji kos zemlje na močvirnem terenu, kjer je rastel loček in v najboljšem primeru ostra trava, katero je občasno uporabljal za nastilj v hlevu. V glavnem, za kmetijo praktično nekoristna zemlja. Pred desetletji, še v "prejšnjih" razmerah so v sklopu agromelioracijskih projektov uredili tudi omenjeni kos "sveta". Napravili so jarke, voda je odtekala, na površino je napeljal hlevski gnoj in uspešno izkoreninil močvirsko rastje. Na pogled so nastale zelo lepe njive.
Je bil uspeh resničen? Ne.
Pravi, da se je kmalu po tem posegu, ko je na področju upadla podtalnica pričela pojavljati suša. Med tem, ko je bila na višje ležečih njivah vegetacija še bujna, se je na tistem mestu že pričela pojavljati suša. Vsako leto, brez izjem. Tako ima kljub posegom manj donosno zemljišče.
Nauk. Porušili so naraven sistem, ki je v prvotnih razmerah deloval, v spremenjenih pa ne.
Ne želim napovedovati kaj se bo pri tebi AndrejK zgodilo, je pa zanimiva in poučna izkušnja.
Plan je pobrati zgornjih 20cm prsti na 3m pasu med vrstami in ga odložiti na mesto vrst. Vodo iz melioracijskih jarkov bom speljal v vodnjak in jo uporabljal za namakanje. Po mojih načrtih vode ne bom spustil iz parcele. Poleti podtalnica ni tako visoka, bolj me skrbi za zimsko obdobje, ko bi brez dvignjenih gred bile korenine nekaj mesecev v vodi. Bom pa vsekakor naredil analizo tal predno se dokončno odločim.
LP, Andrej
LP, Andrej