Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Lavandula angustifolia - navadna sivka in sorodne vrste
Nekatere sortne sivke se sploh ne morejo množiti s semeni, pač pa le s potaknjenci.
Nekatere sortne sivke pa lahko množimo s semeni. Vendar v domačih razmerah pridelano seme pravzaprav ni več za gotovo sortno, ker ne zagotavlja nujno prenosa vseh lastnosti staršev na potomstvo. Večina sortnih semen sivk se namreč prideluje v okolju, ki zagotavlja, da ne bo prišlo do križanj z drugimi sortami, oziroma se zagotavlja nadzorovano križanje.
To pa še ne pomeni, da iz domačega semena ne moremo pridelati lepih in dobrih sivk! Le o sortah ne moremo več z gotovostjo govoriti!
Zagotovo lahko v domačih razmerah pridelujemo semena le tistih rastlin, ki so genetsko absolutno stabilne in se zaradi vplivov iz okolja (tudi prenosa peloda s sosednjih rastlin) ne spreminjajo. Takšnih je veliko trajnic, enoletnic, zelenjadnic, poljščin, ki jih gojimo že zelo dolgo in se ne oplodijo z nesortnim pelodom.
Pri sivkah meni niso znane tradicionalne sorte, ki se ne bi križale med seboj.
Kakih dvajset sort sivk, nekatere razmnožene s potaknjenci, druge iz semena (tudi v letu 2015 bo v kratkem nekaj novih) najdete na www.trajnice.com.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Nekatere sortne sivke pa lahko množimo s semeni. Vendar v domačih razmerah pridelano seme pravzaprav ni več za gotovo sortno, ker ne zagotavlja nujno prenosa vseh lastnosti staršev na potomstvo. Večina sortnih semen sivk se namreč prideluje v okolju, ki zagotavlja, da ne bo prišlo do križanj z drugimi sortami, oziroma se zagotavlja nadzorovano križanje.
To pa še ne pomeni, da iz domačega semena ne moremo pridelati lepih in dobrih sivk! Le o sortah ne moremo več z gotovostjo govoriti!
Zagotovo lahko v domačih razmerah pridelujemo semena le tistih rastlin, ki so genetsko absolutno stabilne in se zaradi vplivov iz okolja (tudi prenosa peloda s sosednjih rastlin) ne spreminjajo. Takšnih je veliko trajnic, enoletnic, zelenjadnic, poljščin, ki jih gojimo že zelo dolgo in se ne oplodijo z nesortnim pelodom.
Pri sivkah meni niso znane tradicionalne sorte, ki se ne bi križale med seboj.
Kakih dvajset sort sivk, nekatere razmnožene s potaknjenci, druge iz semena (tudi v letu 2015 bo v kratkem nekaj novih) najdete na www.trajnice.com.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Vse naše sorte sivke bodo dobro uspevale tudi na Dolenjskem (rastejo že po vsej Sloveniji!). Vendar so med sortami velike razlike po velikosti (višini grmov), barvi cvetja in listja, kompaktnosti rasti, času in dolžini cvetja, uporabnosti za olje in suhe šopke, kulinariko ...
Zato je dobro razmisliti, kaj od sivke pričakujemo, ali pa res preizkusiti večje število sort in jih spoznati.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Zato je dobro razmisliti, kaj od sivke pričakujemo, ali pa res preizkusiti večje število sort in jih spoznati.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Zuf,delam tako kot ti.Kar obrežem ,vse lepo takoj potaknem v zemljo.
Zaenkrat uspešno .Seveda se ne ukorenini vsaka ,ampak več kot pol pa ja._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/
Zaenkrat uspešno .Seveda se ne ukorenini vsaka ,ampak več kot pol pa ja._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/
To pomlad ne bom obrezala nobenega grmička, ker sem jih oblikovala takoj po cvetenju, pomladitveno so pa doživeli dve leti nazaj. Potikam nič več, če bi, ne bi bilo treba več kositi . Uporabim jih za zastirko okrog sadnih dreves.
S temeljitim pomladitvenim obrezovanjem vedno počakam, da prične poganjati. Takrat vidim, kako globoko je še najti male brstičke. Porežem čisto do njih, le par jih pustim na rastlini. Kar pomeni, da ostanejo po rezi le štrclji dolžine okrog 5 cm. Take rezi se lotim vsako drugo ali tretje leto.
S temeljitim pomladitvenim obrezovanjem vedno počakam, da prične poganjati. Takrat vidim, kako globoko je še najti male brstičke. Porežem čisto do njih, le par jih pustim na rastlini. Kar pomeni, da ostanejo po rezi le štrclji dolžine okrog 5 cm. Take rezi se lotim vsako drugo ali tretje leto.