Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bokaši kompostiranje
Hvala, metuljc!
Tudi s svakom, ki je mikrobiolog, sva predebatirala tole temo in se odločila, da bom olupke agrumov kar dajala v organkota. _________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Tudi s svakom, ki je mikrobiolog, sva predebatirala tole temo in se odločila, da bom olupke agrumov kar dajala v organkota. _________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
rukola je napisal/a: |
Ni odsev. Koščki oglja od pomaranč so bili brez tega "odseva". Pa tudi dosti drugega oglja sem pridelal iz žaganja iz velic in ostružkov, iz delčkov lesa, pa nikoli ni bilo takšne barve. |
To še ni razlog, saj imajo lahko banane drugačno strukturo kot pomaranče.
Vratna peresa petelina se tudi svetijo, sinice pane, recimo. Strukturi sta pač različni.
Olupke banan bom uporabil za izdelavo bioencima za odstranjevanje rje. Tu bo uporaba sigurno varna.
http://forum.gartlc.si/gartlc-post-67133.html#67133
http://forum.gartlc.si/gartlc-post-67133.html#67133
"muha"- Lani sem drobljen material od obrezovanja v kompostniku po plasteh potresla z bokašijem. Čez dva meseca sem nekaj brskala po njem in mi je na prvi pogled vse zgledalo že napol preperelo. Najbrž bi se pri žagovini obneslo podobno in bi bila v kratkem času spremenjena v kvalitetno zastirko?
"metuljc" - Sploh, če bi vmes dali plasti kopriv, gabeza, skratka zelenja, ki doda vlago, dušik in še kaj. Pa kaj kuhinjskih ostankov iz organkov, recimo, vmes.
Pred leti sem med maline (kjer veselo poganja tudi regačica) posula organik, čez pa zdrobljene veje, kake 10 cm na visoko. Po nekaj tednih sem slučajno odgrnila en del zastirke in v njej je kar gomazelo deževnikov, maline pa so tisto leto res lepo rastle., letos vajo ponovim, nekje na začetku aprila, tudi med ribezom, dodala bom še nekaj malo preperele slame.
Posebej se mi zdi važno, da posuta plast ni kompaktna, ampak je vmes zadosti zraka, sicer se sprime in spodaj so razmere neprimerne za aerobne razkrojevalce.
"Kravzlj" - muha, dobra ideja.
Če bi dobil žaganje, bi jaz tako naredil: v sod bi dajal žaganje, pa kakšen druga material, recimo travo. Pa vse posuval z bokašijem. In potem zaprl, in čez en mesec bi imel pomoje napol preparelo žaganje.
Moram poskusiti.Nazadnje urejal/a zuf 27 Mar 2015 13:14; skupaj popravljeno 1 krat
"metuljc" - Sploh, če bi vmes dali plasti kopriv, gabeza, skratka zelenja, ki doda vlago, dušik in še kaj. Pa kaj kuhinjskih ostankov iz organkov, recimo, vmes.
Pred leti sem med maline (kjer veselo poganja tudi regačica) posula organik, čez pa zdrobljene veje, kake 10 cm na visoko. Po nekaj tednih sem slučajno odgrnila en del zastirke in v njej je kar gomazelo deževnikov, maline pa so tisto leto res lepo rastle., letos vajo ponovim, nekje na začetku aprila, tudi med ribezom, dodala bom še nekaj malo preperele slame.
Posebej se mi zdi važno, da posuta plast ni kompaktna, ampak je vmes zadosti zraka, sicer se sprime in spodaj so razmere neprimerne za aerobne razkrojevalce.
"Kravzlj" - muha, dobra ideja.
Če bi dobil žaganje, bi jaz tako naredil: v sod bi dajal žaganje, pa kakšen druga material, recimo travo. Pa vse posuval z bokašijem. In potem zaprl, in čez en mesec bi imel pomoje napol preparelo žaganje.
Moram poskusiti.Nazadnje urejal/a zuf 27 Mar 2015 13:14; skupaj popravljeno 1 krat
Dalj časa sem dajal na dno posode organko plast žaganja, da je popivnal tekočino. Drugega kot to, da je bilo žaganje namočeno s tekočino nisem opazil. Vsebino organka sem stresal v kompostni kup, kaj se je iz tega izcimilo, pa bom videl čez kakšen mesec, ko bom potresal po vrtu pred prekopavanjem.
Potem sem prenehal, ker sem imel vrečo pokvarjenih otrobov (beri z mišjimi kakci in urinom) in sem za pivnanje dajal te otrobe. Sedaj pa tekočine več ne nameravam pivnati ker je odležan izcedek iz organaka bioencim za odstranjevanje rje .
Potem sem prenehal, ker sem imel vrečo pokvarjenih otrobov (beri z mišjimi kakci in urinom) in sem za pivnanje dajal te otrobe. Sedaj pa tekočine več ne nameravam pivnati ker je odležan izcedek iz organaka bioencim za odstranjevanje rje .
"lpmami" - Figula, zanimivi podatki.
Predlani sem v več veder na dno nasula žaganje za vpijanje tekočine. Nato sem nalagala kuhinjske odpadke in posipala z organko posipom. Po enomesečnem fermentiranju sem vsebino jeseni zakopala v zemljo na vrtu. Spomnim se, da je imelo žaganje nekam čudno barvo in vonj, a sem ga kar zakopala. Žal nisem preverjala, kako se je naprej predelovalo tisto žaganje. Škoda
"figula" - lpmami, mogoče je bil vonj le drugačen?
Jaz bi rekla, da če kasneje na tistem delu, kjer si zakopala bokaši z žaganjem, nisi opazila nenadnih poslapšanj rasti - je že moralo biti v redu
Predlani sem v več veder na dno nasula žaganje za vpijanje tekočine. Nato sem nalagala kuhinjske odpadke in posipala z organko posipom. Po enomesečnem fermentiranju sem vsebino jeseni zakopala v zemljo na vrtu. Spomnim se, da je imelo žaganje nekam čudno barvo in vonj, a sem ga kar zakopala. Žal nisem preverjala, kako se je naprej predelovalo tisto žaganje. Škoda
"figula" - lpmami, mogoče je bil vonj le drugačen?
Jaz bi rekla, da če kasneje na tistem delu, kjer si zakopala bokaši z žaganjem, nisi opazila nenadnih poslapšanj rasti - je že moralo biti v redu
Po priporočilu proizvajalca:
Optimalno: v temnem prostoru s temperaturo okoli 16 °C. Nikakor v hladilniku!
V takih pogojih pretočena tekočina ohrani dovolj mikroorganizmov vsaj pol leta, po tem roku naj bi se njihova moč počasi zmanjševala. Sama sem delala bokaši tudi z 1 leto skladiščeno tekočino, le da sem dala dvojno količino.
Optimalno: v temnem prostoru s temperaturo okoli 16 °C. Nikakor v hladilniku!
V takih pogojih pretočena tekočina ohrani dovolj mikroorganizmov vsaj pol leta, po tem roku naj bi se njihova moč počasi zmanjševala. Sama sem delala bokaši tudi z 1 leto skladiščeno tekočino, le da sem dala dvojno količino.