Oživljanje mrtvice

[aladin]

Kot pravi muha... si že čez pol poti.

Ko dobiš zadostno količino deževnikov gor, bo zadeva rešena.

Sam bi posadil precej na gosto radič. Tega nič ne moti. Gre globoko. In še koristen je. Med zastirko seveda in ostale zadeve.

[Peter]

Živiš v bližni te zemlje?
Ali maš v bližini kakšen gozd, mislim dosti gozda?
Tu na obali imamo tudi zelo ilovnato zemljo. Ko sem pred kakšnimi 20-timi leti začel obdelovat eno njivo(približno 300m2), sem sadil paradižnik, bučke, kumare, melancane, krompir, kakšno koruzo, fižolete, grah.... Od začetka sem si res vzel čas, za vsako sadiko sem res naredil veliko luknjo in dodal najmanj 2 lopati komposta in lopato gnoja. in obvezna uporaba zastirke. Kompost sem delal sam iz listja iz bližnjega gozda, in lucerne, ki sem jo imel posejane na pol njive. Traja 10 let, da se vsaj malo pozna. Na žalost te njive nimam več.
Če bi to začel še enkrat, bi verjetno prvi 2 leti namenil ves trud pripravi čim več komposta, ki bi ga nato vkopal v prvih 10-15 cm, odvisno od količine komposta.
Tu je en zanimiv video za motivacijo:
https://www.youtube.com/watch?v=6rPPUmStKQ4

[Lpmami]

Peter, tole je kar zanimiv prikaz ustvarjanja in nege plodne zemlje.
Zanimivo je videti, kako Američani vse delajo na veliko.
Če sem prav razumela, je najboljša zastirka iz zdrobljenih/zmletih olistanih vej, z delci različnih velikosti. A to drži (glede na ta film)?

[Peter]

lpmami
Sam ne uporabljam sekancev ampak slamo. Sekance uporabljam komaj nekaj let in to samo za potke.
Na omenjeni njivi sem na začetku uporabljal filc, ki sem ga imel skoraj v neomenjenih količinah v prejšnji službi. Potem pa sem si premislil zaradi plastike iz katere je narejen. Mislim, da sem ga ponujal tudi na forumu in ga je zuf prišel takrat iskat na obalo. Nato sem presedlal na slamo.
Video je samo za spodudo, da se da marsikaj, samo volja je potrebna.

[Lpmami]

Peter, a slamo uporabljaš zaradi lažje dostopnosti, nižje cene ali zaradi kakšnih drugih prednosti?

[Peter]

Tako je, dostopnost in cena. Verjetno tudi način obdelave.
Jaz spomladi lansko preperelo slamo odmaknem, dodam kompost, ga samo narahlo vkoplem v sloj prvih 5cm in pokrijem s staro slamo. Na vrh dodam novo po potrebi.
Slame porabim 3 male kocke na leto.
Za sekance listavcev pa pri nas ni dobavitelja, vsaj ne blizu. Smrekove, ki dajem na potke so iz Rovt, 100km od mene.

[iskra]

Jaz imam srečo da imam za soseda gojitelja konj(mislim da 20-30) tako da od njega koristim gnoj-žagovina.
Je pa kar dobro udelan.Ker ga je dosti(na kubike) nastaja na vrtu kar kvaliteten humus.
Je pa konjski gnoj malo problematičen , saj z njim prinesemo tudi dosti plevela.

[metuljc]

A z bramorji pa mimaš težav, s konjskim gnojem radi pridejo.

[Lpmami]

Za našo precej ilovnato, pusto, hitro zbito zemljo sem prav tako prišla do zaključka, da ji bo najbolj koristilo čim več komposta. Tako v sadilne jam(ic)e za plodovke vedno naložim kompost.
Za bokaši kompostiranje ne "pridelam" dovolj gospodinjskih odpadkov, zato sem letos kompostirala ves plevel, pred cvetenjem seveda, pa tudi regrat s korenino vred, neke šopaste trave, lansko listje, pa nekaj žaganja vmes ... Poskušam čim hitreje pridelati čim več kompostnega materiala. Bom kmalu videla, kako se bo obneslo, predvsem tole s koreninskim plevelom in travo.
Je pa žal res, da se na brežini, kjer sem že dve leti sadila paradižnik v jame s kompostom, še skoraj nič ne pozna. Ko sem pripravljala ta del vrta pred par dnevi, se ni praktično nič poznalo, da je dobil kaj komposta. Edino nekaj ostankov ne popolnoma predelane surove volne, ki sem jo zakopala nazaj.
Ob tem vidim, kako zelo je bila pravilna odločitev, da sem za dve visoki gredi in za tretjo, dvignjeno, kupila dve veliki vreči vrtne zemlje Humko. Zdaj je imam le še malo in tudi zato skušam pospešeno pridelovati bokaši kompost. Ker pač ne mislim deset let samo vlagati v zemljo in od nje stežka komaj kaj dobiti, pri mojih petinsedemdesetih

[iskra]

A z bramorji pa mimaš težav, s konjskim gnojem radi pridejo.

Pred leti sem jim podkuril z Pivom.
Sedaj pa še niso prišli drugi.
Ja so pa bramorji velika nadloga.
Moram pa reči da so mačke zanje prava mora.