Paradižnik 2025

[brbr]

AB, tole z osončenostjo si postavil zanimivo hipotezo.
Moj vrt je precej senčnat. Tako imajo paradižniki le nekaj ur na dan sonce. Imajo lepe plodove, nimam problemov s črnenjem plodov. Tudi okusni so mi naši domači najbolj. To okusnost sem vedno pripisovala temu, da so pač naši in so nas nekako udomačili...
Seveda, nič ni popolno. Tako je moje že zdavnaj napadla plesen. Precej sem jih že populila, veliko nedozorelih plodov pobrala (jih zorim v senci), vse liste potrgala. Zdaj je na rastlinah še precej plodov, ki počasi rdečijo in seveda tudi plesnijo. V preteklem sončnem obdobju se je plesen ustavila, ampak zdaj bo dobila nov, končen zagon.

Tako letos sezona pri meni ne bo dobra. Najedli se jih bomo do sitega, shranili za zimo pa bolj malo. Mezge imamo dovolj še od lani, vloženih koščkov in sušenih pa bo bolj malo, se bojim.

[Lpmami]

Paradižnikov sem se letos do sitega že najedla, a jih še vedno zobljem vsak dan. Nekaj malega mezge imam že, sušila ne bom, ker imam še od lani nekaj v olju.
Skrbi pa me, kako počasi zori San Marzano. Imam dva polno obložena, a rdeča sta bila doslej le dva, poškodovana. Pa bi rada imela nekaj kozarčkov koščkov za zimo.

[mfranc]

AB, tole z osončenostjo si postavil zanimivo hipotezo.
Moj vrt je precej senčnat. Tako imajo paradižniki le nekaj ur na dan sonce. Imajo lepe plodove, nimam problemov s črnenjem plodov. Tudi okusni so mi naši domači najbolj. To okusnost sem vedno pripisovala temu, da so pač naši in so nas nekako udomačili...
Seveda, nič ni popolno. Tako je moje že zdavnaj napadla plesen. Precej sem jih že populila, veliko nedozorelih plodov pobrala (jih zorim v senci), vse liste potrgala. Zdaj je na rastlinah še precej plodov, ki počasi rdečijo in seveda tudi plesnijo. V preteklem sončnem obdobju se je plesen ustavila, ampak zdaj bo dobila nov, končen zagon.

Ja, zanimiva debata je bila tole.
Se bom priključil z debato o osončenju rastlin. Naš vrt je na najbolj sončnem delu parcele, ki je najbolj stran od hiše. Zjutraj mora sonce "preskočiti", hišo; začne na vzhodu hiše, na vrt (začetek vrta) pa posveti med osmo in deveto uro, odvisno od letnega časa. In poleti sije na vrt do osme ure,
pri visokem soncu. Spomladi in jeseni sonce na vrtu konča približno ob 17h, ker ga vzamejo strehe sosednjih hiš. Torej sonca dovolj, ali še preveč, seveda pride to prav, če je velik del dneva oblačen.

Pa še o svetlobni moči sonca. V fiziki ima svetloba veliko pojmov, največ operiramo z luksi (lx) osvetljenost na m2 metru površine.
Na imenovani površini dobimo 1lx osvetljenosti, nanjo sije 1 lumen (lm) svetlobnega toka. To je minimalno in poenostavljeno kar lahko napišem
V nadaljevanju govorimo samo o luksih. Teh pa je ob čisto jasnem, umitem nebu do +/-100.000 lx

pa malo tabele za vrtnarje:
100 lx zelo temen in oblačen dan [1]
320–500 lx osvetljenost v pisarni [7][8][9]
400 lx sončni vzhod ali zahod ob jasnem vremenu
1,000 lx oblačen dan
10,000–25,000 lx polna dnevna svetloba brez neposredne sončne osvetlitve [1]
32,000–130,000 lx neposredna sončna osvetlitev

Koliko od tega rabijo naše rastline? zopet poenostavljeno 30.000 do 50.000, od 70.000 so učinki že negativni. V rastlinjakih operirajo z 10.000 lx do 20.000 lx, kompromis z ceno razsvetljave.

Se vračam na moj vrt; letos sem pri mojem najbolj pridnem/rodnem paradižniku, na najbolj izpostavljenih paradižnikih dobil močan sončni ožig, rezultat močne osvetljenosti in vročine. Šele ob tem sem se "zbudil" - za letos je zamujeno, drugo leto pride na vrsto senčenje izpostavljenih vrtnin.

[Andrej Banko]

Jaz npr. temnih sort že nekaj let sploh ne sadim več na prosto, ker mi jih je vedno skurilo. Eno leto so se Black Cherry dobesedno skuhali in je posamezne plodove prav razgnalo.
Tudi barva je bila katastrofalno ogabna. Chocolate Stripes so bili svetlo drekasto oker namesto rdeče-rjavo-zeleni.

[Melona]

Midva sva slivo in višnjo zasadila tako, da popoldansko sonce ne žge preveč na vrt. Prej sva imela paradižnike pogosto ožgane. In ja, še eno drevo bo treba posaditi prav zaradi senčenja.

[muha]

Senčenje z drevesi je lahko tudi dvorezen meč. Pravijo, da kolikor obsega krožnja, toliko kvadrature spodaj preprežejo korenine. Nekatera drevesa imajo globoke in ne konkurirajo vrtninam, nekatere pa bolj pri vrhu (smreke recimo), te jih krepko zajedajo. Preverjeno na lastnih izkušnjah. Tam, kjer jih "senči" sosedova smreka, so paradižniki (in ostale plodovke) kljub gnojenju in negi kilavi, slabše zorijo in jeseni prej izgubijo okus.

[metuljc]

Smreke dodajo še zakisanje tal in vpliv eteričnih olj, morda še bolj pomembno kot konkurenca pri hranilih.

[brbr]

Mfranc, hvala za podatke o osvetlitvah.

Ko sem mojim ubogim paradižnikom potrgala večino listja in so bili tako plodovi izpostavljeni nepostedni pripeki, je tudi nekaj plodov opeklo, nekaj pa skuhalo, čeprav so bili deležni le nekaj ur sonca.

Kar se tiče vplivnega območja drevesa. V okolici češnje rastilne slabše rastejo, vendar zadovoljivo. V okolici tise, pa ni rastlo nič uporabnega. Tise že dobro letoni več, a zemlja na tem delu še vedno ni dobra. Jo bom morala še posebno pozorno negovati in bogatiti, se mi zdi.

[metuljc]

Seveda, brbr, češnje s tiso, glede vsebnosti snovi, ki jih oddajata, ni enačiti, sta si zelo različni.