Smrdljivci, kar je preveč, je preveč

[Andrej Banko]

Glej, dejansko sem jo zagotovo že jedel. Nekoč, na vasi, je bil Pantakan zelo pogosto sredstvo pri hišah. Dejansko edino, ki se je uporabljalo. Tudi moja stara mama ga je imela konkretno kantico. Sva ga skupaj trosila po fižolu, tako po do domače, z nogavico.
Mama je dočakala častitljivih 97 let.
Saj vem, da je kar hud strup, ampak ni pa sistemik. Ne gre to direktno v rastlino, bolj problematično je potem akumuliranje v zemlji in vodi.
Ne, nisem navdušen nad njegovo ponovno uporabo, zgolj zapisal sem opažanja, ker toliko škodljivcev, kot jih je zadnja leta, ne vem če je že kdaj bilo.

[Plamenka]

Mislim, da je zadnja leta več škodljivcev tudi zaradi za njih bolj ugodnih vremenskih razmer. Mile in krajše zime, indijanska poletja, več vlage, pa seveda uvoz novih in novih invazivk.

[muha]

Gotovo na množino in pestrost škodljivcev vpliva odsotnost hudih zim. Od smrdljivcev smo včasih imeli le zelene in rjave "šuštarje" v zelo obvladlljivih količinah.

Pantakan se ni uporabljal le na rastlinah. Tudi za borbo proti bolham, ki so bile v prvih desetletjih po vojni dokaj razširjene. Kar se ni dalo oprati, se je poprašilo s pantakanom. Koliko smo ga na ta način tudi vdihnili, ni nihče meril. A čisto možno, da si dandanes že s kozmetiko naredimo več škode, kot smo si jo takrat s pantakanom.

[živa]

Pantakan sem enkrat posipala po sadikah zelja in je bil mir z vsem do pobiranja. Se spomnim iz otroštva. Sedaj takega sredstva ni in je zelje težko pridelati brez kemije. Pa ne govoriti o protiinsektni mreži, sem se tudi te posluževala. Sedaj karate zeon. bolje moje zelje 2x škropljeno kot kupljeno, škropljeno 1x tedensko celotno rastno sezono in niti enega plevela na njivi kapusnic ne vidiš. HMMMM

[Pepe]

Zelje zadnja leta sadim na precej različnih lokacijah na njivi in večino let odlično uspe. Tudi letos dobro kaže.
V vrtu pa je žalost. Premala površina za pravi kolobar.

[živa]

Po več kot 20. letih premora smo zorali zevnik, posadim zelje, ah, škodljivcev in bolezni ne bo, saj je bilo samo kopinje, koprive in hren.
figico, ravno tako, kot da bi imela vsako leto zelje tam.

kolobar je super, ampak jaz najdem čebulno muho med dvigovanjem zemlje tam, kjer nikoli nisem sadila čebule. pa se pojdi prekrivanje (saj se grem).
Kdor govori o dobrih sosedih čebula-korenje ipd. - vse je larifari. Žuželke najdejo, kar potrebujejo, saj letijo. In še druga priporočila. Če je primerna zemlja za vrtnino, bo ta rastla bujno in škodljivci napadali. Take so moje izkušnje, lahko pa od lokacije in podnebja različno.

[GrGr]

Kolobarim ne, ker ni pogojev. Max je menjava vrtnin na 2 leti, a še to pretežno ne, saj mi povsod, razen kjer sta brstični ohrovt in visok fižol, zraste več rund.
Težave s smrdljivci so bile letos minimalne, še ubil nisem menda nobenega, so pa že bila leta, ko kapusnic zaradi njih praktično ni bilo. Tudi gosenic letos minimalno, le 1x sem škropil z mikroorganizmi, nekaj pa sem jih pobral na roke, pretežno s paradižnika.
Niti ose in uši se niso spravljale na solato, niti strune niso terjale preveč davka. Polži, domači klasični, so nekaj malega pogrizli, a ničesar uničili.
Sršeni in ptiči so se najedli, a je robe ostalo več kot dovolj.
>> Kar se tiče pridelave sadja in zelenjave je 2025 zame najuspešnejše leto doslej. Pa še bo obiiiilo fig, rekordna letina kakija in bavarskega kivija, prvič je polna asimina, na polno delajo še fižol, vse kapusnice, itd.
Nimam pa zelene solate, tudi pred tremi tedni posajena gre solata nedvomno že v luft, endivija in katalonc pa zgledata bolje. Zato pa dovolj paradižnika in paprik in jalapenotov
Tako to gre na vrtu, gor/dol in nikoli ponovljivo.