česen 2026

[metuljc]

Ne samo korenčka, sadik na splošno.

[brbr]

Po navadi nimam pomoči. Le, če me daje časovna stiska, zaprosim domače za sodelovanje. Ker pa jim tovrstno delo ni v užitek in ga opravijo brez pravega odnosa, jih prosim samo, če mi gre res za nohte.
Večino dela opravim čepe. Tako s križem nimam težav, pač pa z razbolelimi stegni zaradi neštetih počepov in pri pokrivanju, z mišicami ramenskega obroča zaradi prevažanja kock sena s samokolnico. Se pa pošteno razmigam, nahodim, naužijem svežega zraka, itd. Vse to, opravim, kar zapovedujejo vsi "guruji" zdravega življenja. No, pa še česen pridelam (če ga le preveč ne biksam).

Vse to početje je zame tudi neka vrsta meditacije. Veliko mi pomeni, da se vsakega stroka dotaknem, ga prav obrnem in vidim v kakšno okolje ga položim. Če na predividenem mestu leži kamen, ga prestavim, na primer. Tako pri mojem "kmetovanju" ni prostora za razne mašinice, ki bi brezčutno zapikovale bodoče življenje v zemljo... Meni res ni pomoči, ampak taka pač sem.

[copatka]

Bravo!

[živa]

Brbr, to pa je dela, kapo dol!
Čadež je pa iz naših koncev, Poljanske doline. zanimiva naprava, videla v Ljudje in zemlja.
Copatka, hvala za podatek. Saj ga nameravam naslednje leto spet posušiti, ker sem se ga navadila uporabljati, medtem ko mokre ali suhe domače vegete se ne spomnim uporabiti. Pozabim.

[copatka]

Živa, jaz pa s svojo mokro vegeto začnem skoraj vsako kuharijo. Ko pražim čebulo, dodam vegeto, malo popražim in to je to. Soli potem sploh ne rabim. Ne znam več živeti brez nje.

[živa]

zanimivo, morda se spomnim ob naslednjem praženju.