Da jo obdržiš pri življenju, le upoštevaj nasvete OPTIMISTA in BABACA. Rad bi samo še povdaril specifični razvoj kodravosti tj. pozimi. Z zimskim škropljenjem, z bakrenim sredstvom, boš najbolj zanesljivo preprečila kodravost, za v bodoče. Morda boš rabila dve leti, ker se zažre v skorjo. Da se ne bom ponavljal, preberi moj prispevek na 4. strani te teme.
Breskve ni treba pogosto škropiti, kot druga drevesa, vendar ne smeš zamuditi zimsko škropljenje z bakrom (faza mirovanja), v fazi nabrekanja popkov z ZIRAMOM (letos sem uporabil INDAR).
Oba škropljenja sta proti kodravosti.
Na to pa proti listni luknjičavosti, ki je na vrsti nekje v začetku avgusta. Vsa škropljenja moramo opraviti preventivno!!
Želim veliko uspeha! Splača se potruditi, ker so taaako dobre. Lp! dedek_________________Užitek se je učiti.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Vinogradniška breskev
pri breskvi katerikoli, sta dve zadevi kodravosti katere jo lahko napadeta. ena je gljivična druga žuželkasta. pri žuželkasti takoj ugotoviš ko odpreš zafrtajčkan list. notri je mičkana žuželkica. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
| dedek je napisal/a: |
| Če ti nebo težko, prosim poslikaj jo še kdaj, ko se bo obraščala. Veš, jaz sem sadil vinograd in različno sadje. Učil sem se iz literature, pa sem marsikje prehitel "rojene" vinogradnike in sadjarje. Če imaš voljo, vse gre. Učimo se pa tako celo življenje. Veliko uspeha želim. |
Moja breskvica lani ni rodila, ker sem ji potrgala vse cvetove, da je lahko vso svojo energijo usmerila v ukoreninjenje.
Letos je doživela precej močno obrezovanje, ko me je kar srce bolelo, koliko je šlo lesa stran. A vem, da tako mora biti...
Nagradila me je z obilico cvetov, upam da bo tokrat tudi kak plod za poskusit.
Naj povem, da je par metrov stran zrasla ena breskev iz koščice, ki sem jo imela namen obdržati, a je bila tako močno kodrava takoj po brstenju, da sem jo takoj izpulila. Moja rdečka pa niti enega lističa ni imela obolelega, kar me veseli, sploh zato, ker sem jo pozabila špricat
Dedek, kaj meniš, je tole dovolj obrezano ali bi morala odstraniti še kak poganjek? Zaenkrat sem ji vrh pustila, imam pa namen v bodoče tudi njega odstraniti...
_________________Instagram profil: @iva.grasa.igDostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
IVČK čestitke!
Kot vidiš, lepo breskvico si vzgojila. Gotovo bi bila šibkejša, če bi jo lani manj obrezala. Morda spodnji dve veji prikrajšaj na čep, kot ti je svetovano v predhodnem prispevku. Tako boš hkrati dobila spodnje veje najdaljše in lepo osvetljeno krošnjo.
Vsekakor pa to sama oceni, saj imaš boljši vpogled, kot jaz prek slike. Najvažnejše je, da si spoznala koristnost obrezovanja in se znebila predsodka, kako z odstranitvijo bujnih vej delaš škodo. S tem spoznanjem si preskočila oviro, ki jo mnogi nikakor ne morejo. To je osnova za lastno kreacijo krošnje in pridobivanje izkušenj.
Ne pozabi razredčiti plodov, če bo potrebno (ko bodo plodiči kot drobni orehi, se boš odločila, če so pregosti). Ni ga čez lepo, debelo in sočno breskev.
Praviš, da s kodravostjo nisi imela težav. Morda je pa ta rdeča res bolj odporna? Bodi pa vseeno pozorna, če bo odporna tudi proti listni luknjičavosti, ki je nevarna koščičarjem.
Saj boš še kaj poročala, da se lahko veselimo s teboj?! Lp!_________________Užitek se je učiti.
Kot vidiš, lepo breskvico si vzgojila. Gotovo bi bila šibkejša, če bi jo lani manj obrezala. Morda spodnji dve veji prikrajšaj na čep, kot ti je svetovano v predhodnem prispevku. Tako boš hkrati dobila spodnje veje najdaljše in lepo osvetljeno krošnjo.
Vsekakor pa to sama oceni, saj imaš boljši vpogled, kot jaz prek slike. Najvažnejše je, da si spoznala koristnost obrezovanja in se znebila predsodka, kako z odstranitvijo bujnih vej delaš škodo. S tem spoznanjem si preskočila oviro, ki jo mnogi nikakor ne morejo. To je osnova za lastno kreacijo krošnje in pridobivanje izkušenj.
Ne pozabi razredčiti plodov, če bo potrebno (ko bodo plodiči kot drobni orehi, se boš odločila, če so pregosti). Ni ga čez lepo, debelo in sočno breskev.
Praviš, da s kodravostjo nisi imela težav. Morda je pa ta rdeča res bolj odporna? Bodi pa vseeno pozorna, če bo odporna tudi proti listni luknjičavosti, ki je nevarna koščičarjem.
Saj boš še kaj poročala, da se lahko veselimo s teboj?! Lp!_________________Užitek se je učiti.
Pri nas zorijo tiste z belim mesom. Meni so zelo okusne, drugi jih skoraj ne povohajo. Grenka koža, ki je meni poslastica, njih preveč moti. Eno od treh sadik iz sočasne vzgoje, sem dala bratu. Posadil jo je na sončni brežini in primerno gnojil. Sadeži so komaj kaj drobnejši od žlahtnih in lepe rdeče-rumene barve. Koščice sem dobila od Solinarja (iz prejšnjega foruma).
Letos sem dobila na pokušino tudi nekaj rdečemesnatih s sivozeleno lupino. Koščice sem spravila in če bo spomladi kaj vzklilo, bom razdelila, če bo kaj interesa.
Letos sem dobila na pokušino tudi nekaj rdečemesnatih s sivozeleno lupino. Koščice sem spravila in če bo spomladi kaj vzklilo, bom razdelila, če bo kaj interesa.
