Sliva - Prunus domestica
-
živa
- Prispevkov: 3312
- Pridružen: Po Jun 10, 2013 2:00 am
- Kraj: Žiri-NM
-
GrGr
- Prispevkov: 1181
- Pridružen: To Maj 18, 2021 2:00 am
- Kraj: Občina D.Toplice
Re: Sliva - Prunus domestica
Povsem v hecu: bober?
Če bi bila bližje Krki, pa ne bi bil hec sploh...
Če bi bila bližje Krki, pa ne bi bil hec sploh...
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5924
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Re: Sliva - Prunus domestica
Se tudi pri meni podobno pojavlja, sicer v manjši meri.
Po moje je nekaj pokanja lubja zaradi spomladanskih nihanj temperatur, malo pa posledica raznih bolezni, ker premalo škropimo.
Po moje je nekaj pokanja lubja zaradi spomladanskih nihanj temperatur, malo pa posledica raznih bolezni, ker premalo škropimo.
-
živa
- Prispevkov: 3312
- Pridružen: Po Jun 10, 2013 2:00 am
- Kraj: Žiri-NM
Re: Sliva - Prunus domestica
škropim z bakrom jeseni (ravno prejšnji vikend sem) in spomladi enkrat. Bi morala še s čim?
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5924
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Re: Sliva - Prunus domestica
Po moje vsaj še 2x proti moniliji.
Upam, da ck javi in pove kaj več. On je boljši stručko za slive.
Upam, da ck javi in pove kaj več. On je boljši stručko za slive.
-
ck
- Prispevkov: 481
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
Re: Sliva - Prunus domestica
Jaz škropim slive obvezno spomladi z bakrenim pripravkom - ko brsti začno nabrekati, potem ob koncu cvetenja z mospilanom proti grizlici ter morda še enkrat ko se začnejo plodovi barvati, proti zavijaču z insekticidom- npr Laser.
Po potrebi škropim še kdaj. Npr letos sem škropil s fungicidom po toči, ki je bila 10. junija. Na ta način se zmanjša možnost okužb plodov in ranjenih vej.
Po potrebi se lahko škropi tudi proti ušem, če opazimo močnejši napad.
Poškodbe lubja na slikah so lahko posledica ran pri obrezovanju ali pokanja spomladi zaradi poznih pozeb, ko je lubje že v soku (prva slika), ko pri komaj opazni rani naknadno pride do okužbe in posledično slabšega zaraščanja oz. celo nezaraščanja lubja.
Druga slika je sicer slabše kakovosti ampak take rane na vejicah in manjše nekroze (odmrlo lubje oz. tkivo) so lahko posledica neke gljivične okužbe po toči ali ob cvetenju (ponavadi je ob cvetenju okužba s cvetno monilijo).
Prvo rano se lahko v suhem vremeneu premaže s kakšnim fungicidom (ni nujno, ker je videti zdrava), počaka nekaj dni in nato obvezno dobro premaže s cepilno smolo ali kambisanom, ali pa ob suhem vremenu samo premaže z navedenim. S tem preprečimo propadanje lesa in nove okužbe. Manjše rane se ponavadi čez leto zarastejo. Najprej pa tisto malo lubja ki štrli na prvi sliki odrežite, da boste lažje dobro zamazali rano.
Druga slika: poškodbe na vejicah je treba dobro pregledati. Če je prišlo do odmiranja lublja (to se ponavadi opazi zaradi drugačne barve lubja ter morebinih malih udrtin zaradi odmiranja celic - nekroza), se glede na obseg poškodovanega tkiva odločimo za izrezovanje veje pod odmrlim mestom ali pa samo za premaz z bakrenim pripravkom - tu so pač potrebne izkušnje za ocenitev obsega poškodbe. Če se boste odločili za izrezovanje, izrezujte vejico pod odmrlim ali poškodovanim mestom tako dolgo, dokler rez ne bo brez poškodovanega (odmrlega) tkiva.
Po potrebi škropim še kdaj. Npr letos sem škropil s fungicidom po toči, ki je bila 10. junija. Na ta način se zmanjša možnost okužb plodov in ranjenih vej.
Po potrebi se lahko škropi tudi proti ušem, če opazimo močnejši napad.
Poškodbe lubja na slikah so lahko posledica ran pri obrezovanju ali pokanja spomladi zaradi poznih pozeb, ko je lubje že v soku (prva slika), ko pri komaj opazni rani naknadno pride do okužbe in posledično slabšega zaraščanja oz. celo nezaraščanja lubja.
Druga slika je sicer slabše kakovosti ampak take rane na vejicah in manjše nekroze (odmrlo lubje oz. tkivo) so lahko posledica neke gljivične okužbe po toči ali ob cvetenju (ponavadi je ob cvetenju okužba s cvetno monilijo).
Prvo rano se lahko v suhem vremeneu premaže s kakšnim fungicidom (ni nujno, ker je videti zdrava), počaka nekaj dni in nato obvezno dobro premaže s cepilno smolo ali kambisanom, ali pa ob suhem vremenu samo premaže z navedenim. S tem preprečimo propadanje lesa in nove okužbe. Manjše rane se ponavadi čez leto zarastejo. Najprej pa tisto malo lubja ki štrli na prvi sliki odrežite, da boste lažje dobro zamazali rano.
Druga slika: poškodbe na vejicah je treba dobro pregledati. Če je prišlo do odmiranja lublja (to se ponavadi opazi zaradi drugačne barve lubja ter morebinih malih udrtin zaradi odmiranja celic - nekroza), se glede na obseg poškodovanega tkiva odločimo za izrezovanje veje pod odmrlim mestom ali pa samo za premaz z bakrenim pripravkom - tu so pač potrebne izkušnje za ocenitev obsega poškodbe. Če se boste odločili za izrezovanje, izrezujte vejico pod odmrlim ali poškodovanim mestom tako dolgo, dokler rez ne bo brez poškodovanega (odmrlega) tkiva.