Hranilna vrednost doma pridelane zelenjave

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[labia]

Ravno sem dobil na vpogled zanimivo tabelo, kjer se primerja kakovost doma pridelane zelenjave z drugimi načini pridelave-kupljene zelenjave v trgovinah (predvidevam).
Verjetno je pri tem treba upoštevati, da doma pridelano porabimo takoj- se pravi iz vrta na mizo, ker tudi domača izgublja na hranilnih vrednostih, če je na čakanju pred zaužitjem.

Kljub temu so podatki šokantni.
Že če pogledamo železo pri paradižniku, gre za tisočkratne razlike.



Sicer pa je okus domačega res drugačen in to nam pove, da je res nekaj na tem.

[brbr]

Dobra tabela, pa tudi, če jo vzameš malo z rezervo.
V raznih knjigah sem videla take in podobne tabele, ki primerjajo pridelke (rastline in živali) industrijskega in naravnega kmetovanja. Tu ne gre samo za svežino ampak predvsem za način pridelave in prehrane rastlin in živali. Hočem reči, tudi na vrtu si ne moremo obetati polnovrednega pridelka, če se pri svojem vrtnarjenju zgledujemo po industrijskih metodah pridelave, ki sicer dajejo velike, a prehransko in vitalno prazne pridelke, ki v sebi razen obilice vode nimajo kaj dosti drugega.
Pri sebi opažam (no, mogoče je to samo v glavi ), da me moja domača zelenjava dosti hitreje in kvalitetneje nahrani (je moram pojesti manj, da sem zadovoljno sita), kot kupljena..._________________naredimo svet lepši

[labia]

Hja, saj jo jemljem z rezervo, čeprav so rezultati nekako logični.

Kljub temu sem šel malo preverjat ali so res tako velike razlike in našel "originalno" tabelo. V njej je zamenjan vrstni red mineralov. So pa podatki identični.

Tista druga tabela, ki se jo najde na netu je taka:

[rukola]

Če so izdelovalci tabele zagnani "bio-eko" potem tabeli ni dosti za zaupati.

Glede na opis, da je to iz kataloga za naravno vrtnarjenje je za mene ta tabela brez neke vrednosti, kar spodnja navedba še potrjuje.



http://ecochildsplay.com/2012/03/15/organic-vs-conventional-is-the-proof-is-in-the-nutrition/

...One study that’s often mentioned in the organic vs. conventional debate is the Firman E. Bear report. This report DID NOT look at the nutritional differences between organic and conventionally raised produce, though the popular press has incorrectly portrayed it in this manner for many years...

.

[pep]

Ne bi mogel komentirati teh tabel, toda, če zraste v15cm lončku steklene volne 10kg paradižnika, v zemlji in soncu pa 2kg mora biti v vsebnost hranil vseeno velika razlika.

[metuljc]

Pravzaprav ni nujno, kajti v volno se dodaja kontrolirana količina potrebnih mineralov. Večji problem je dejstvo, da se jim predobro godi in ne tvorijo snovi, ki dajo okus in vonj. Ja, za izboren okus in vonj se mora rastlina "mučiti", ni druge.

[Pepe]

Če bi te tabele držale, potem bi šlo za različne rastline. Jaz jim ne verjamem, čeprav poleti uspemo večino zelenjave pridelati doma, ko sem bil otrok, pa smo bili skoraj samooskrbni skozi celo leto.
Po mojem so "raziskovalci" malo priredili raziskavo tako, da niso testirali enakih sort, čeprav se mogoče dobijo v obeh načinih pridelave (nekateri paradižniki so denimo izrazito vodeni) in so mogoče guljofali tudi pri letnem času in niso primerjali vse pridelave povsem istem obdobju.

[labia]

Zagotovo je treba biti kritičen in skeptičen glede objavljenih tabel. Predvsem je premalo podatkov kaj se je pravzaprav primerjalo in kakšni so bili pogoji pridelave.
Torej v kakšni zemlji, katera gnojila so bila dodajana, klimatski pogoji in nenazadnje ali se je merilo v obeh primerih takoj po obranih plodovih.

Del tekstov, ki se nanšajo na to raziskavo, kažejo na to, da so bolj primerjali glede na lokacijo saditve (posamezne države v ZDA).
Del raziskav je primerjal pridelavo pred letom 1950, ko še ni bilo umetnih gnojil in kasnejšo pridelavo - po letu 1950, ko se je v veliki meri gnojilo z izumljenimi umetnimi gnojili.
Tudi ne vemo, kaj se je vse dodajalo v higroponiki- če je bila res del raziskave. Če nekaterih mineralov niso dodajali jih v plodu pač ni in podobno.

Se pa zagotovo vsi strinjamo, da v primeru domače pridelave v kvalitetni zemlji je tudi rastlina kvalitetna. V nekvalitetni zemlji pa je tudi pri domači pridelavi rastlina lahko siromašna posameznih elementov.

Zagotovo pa je ključni del zaužitje takoj po obiranju, ker vrednost vitaminov s časom drastično pada. Zelenjava kupljena v trgovini pa tu veliko izgubi ( skladiščenje grosista-transport- skladiščenje v trgovini-prodaja v trgovini).

Da o različnih tretiranjih med pridelavo ( proti različnim boleznim in škodljivcem) in po pridelavi ( za obstojnost na trgovinski polici) sploh ne govorim. Važna je tudi izbira sorte. Stare sorte so ponavadi boljšega okusa, a neprimerne za velikoserijsko pridelavo.

Zdaj, kakšne so realne povprečne vrednosti mineralov in vitaminov glede na način pridelave je težko reči, ker vsak zagovarja svojo tabelo, izhodišča in meritve pa so različne.
Se bo treba zanašati na brbončice in vedenje, kaj smo pravzaprav s svojo rastlino počeli.

[rukola]

labia je napisal/a:

...Zagotovo pa je ključni del zaužitje takoj po obiranju, ker vrednost vitaminov s časom drastično pada. ....

in vendar se ta razlika v rasiskavah ne pozna in se ne more poznati, ker v obeh primerih morajo biti artikli zbrani (recimo na tržnici) in transportirani v laboratorij.