Spomladi sem dobila tri rastline. Eno sem posadila v 50 l lonec, drugo v zemljo v jutasto vrečo in eno na njivo. Vse tri rastline lepo delajo, je pa najboljša vseeno tista na njivi. Pred nekaj tedni je začela zemlja okoli rastline kar konkretno 'kipeti', tako da pod zemljo se mora veliko dogajati. Tista rastlina v jutasti vreči ji počasi sledi, občutek pa imam, da rastlina v plastičnem loncu najslabše dela. Bom poročala še potem, ko bom pobirala pridelek. Upam, da prilepim še kakšno sliko.
Me pa zanima, če je smiselno lonec in jutasto vrečo prestavit v rastlinjak, ko bodo noči s slano? Bom s tem kaj podaljšala sezono, ali ni potrebe po tem. Če prav razumem, gomoljčki, ki so namenjeni razmnoževanju se pojavijo kasneje, ko se gomolji skladiščijo. Ali bi morali biti na rastlini že jeseni, ko bom pobirala pridelek? Ta del mi ni čisto jasen, zato prosim, če kdo razloži, ki je že gojil. Hvala.
Če imaš možnost seveda, prestavi v rastlinjak, tako vsaj po mojih izkušnjah podaljšaš sezono in debeljenje gomoljev. Tisti razmnoževalni gomoljčki pa so sedaj prav gotovo že kar lepo razraščeni. Meni so lani, ko sem kopala gomolje šele v decembru, že kar pošteno odganjali, po par cm dolgi poganjki.
Meni je pa jutasta vreča razpadla, tako da ni šanse, da jo kamorkoli prestavljam... Ji bom pa naredil strehico, tako da je slana ne bo dobila čisto takoj
Tiana, ko boš "razkopala" grudo ti bo vse jasno okoli razmnoževalnih rizomov in konzumnih "gomoljev". Je tako zelo očitno, da je še slepemu jasno. Brez skrbi.
So pa slednji že formirani, drugi, katere boš pojedla, pa se sedaj šele pričenjajo konkretno debeliti. Vsaj pri mojem je tako opaziti.
Verjetno bi zaščita pred slano resnično povečala pridelek. Za stacionarne bi verjetno zadostovala že koprena, saj ni verjetno, da bi bile že prve slane zelo močne.
Juglans hvala za idejo, sem tudi že sama razmišljala v tej smeri, da bi pokrila s kopreno. Vsi zelo hvalite okus, zato razmišljem, kaj vse bi storila, da bi imela čim večji pridelek, če je res yakon tako zelo okusen. Pa da slučajno ne zamudim priložnosti, da bi ga imela tudi naslednje leto. Zato tudi toliko vprašanj.
No, bolj kot dober je meni zanimivega okusa. Rekel bi blaga mešanica med mladim korenjem in sadjem, struktura pa krhka in sočna. Nenazadnje smo le evropska kultura, temelječa na žitaricah družine trav, uspešno smo sicer posvojili krompir, ostale OH gomoljevke pa še vedno predstavljajo le eksotično popestritev naših jedilnikov. Vsekakor pa dobra popestritev k vsakdanji hrani. Lansko leto ga kuhal nisem, zato ne vem kakšen je v tisti obliki.
Sicer pa, da zaključim z lanskimi ugotovitvami, ki jih še nisem zapisal.
Po izkopu rastline sem jedilne gomolje potrgal od osnove rizomov. Ker je celotna rastlina zelo krhka to ni težavno.
Rizome sem sprva kar grobo očiščene zasul s perlitom in jih namenil prezimovanju, nato pa sem se premislil in jih temeljito izpral pod polno odprto pipo. Ker so rizomi dokaj nepravilnih oblik, tvorijo veliko špranj ter mrtvih prostorov v katerih ostane vlažna zemlja. Zbal sem se gnitja, zato je sledilo temeljito pranje, nato pa v perlit. (ljubilo se mi je komplicirati) Tudi gomolje sem opral, oboje pa posušil na soncu.
Tako eno kot drugo sem prezimoval v prostoru "hodnik" temperature, recimo 15°C in vse do spomladi ni bilo opaziti kakšne uvelosti, sploh pa ne plesni ali podobnih težav. Po določenem času skladiščenja so gomolji resnično pridobili še na sadni noti.
Letos bom manj kompliciral in rizome zavil le v časopisni papir, ostalo pa bom postopal enako kot leto poprej.
In morda še to, ko nakazuješ /@tiana/ skrbi okoli reprodukcije. Iz dveh rastlin sem narezal 30+ posameznih rizomov in je tako odveč vsak strah, da bi naslednje leto trpela pomanjkanje. V skrajnem primeru pa je tu "gartlc".
Tokrat imam nasušenega tudi nekaj listja za čaj, ki bi naj bil menda enako koristen za telo. Poizkusil pa ga še nisem.
Pokriti te rastline s kopreno bo zaradi njihove višine in širine svojevrsten podvig Verjetno se jih pred tem ne bi smelo kaj skrajšat? Imajo votlo steblo, v katerga bi se lahko marsikaj neželenega "nateklo"?
Yaconovo listje je zelo občutljivo na slano, ne rabi niti minusa, pa jih že ožge. Če slana ni prehuda si včasih še malo opomorejo, a listi poškodovani postanejo rjavi. Zato pa gomolji niso tako občutljivi, saj so v zemlji. Bolje pa je pri malo močnejši slani zaščititi zemljo in s tem gomolje, saj koprena prav veliko ne pomaga pride skozi.