@forest: Krompir, ki ga vegetativno razmnožujemo je star le nekaj let. Če so krive mutacije je očitno zelo podvržen le njim. Švoh genski materijal pa to : )
@Metuljc: Ne vem zakaj, ampak nekako dvomim da je problem z obolenji (virusi, bakterije, glivice). Težko se mi je predstavljati da ima 3 leta star krompir veliko več bakterij kot semenski. Bolezni so vedno prisotne, bolj je kako se z njimi borimo kot bitja. Prej se mi zdi da krompir ni več dovolj vitalen (krompir dedek : ) da bi se proti njim boril.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Krompir - Solanum tuberosum L.
malcek, pa veš, zakaj ni več sort, kot so Igor, Cvetnik? Virusi so glavni razlog, pa še mi verjameš ali ne.
Krompir se naravno (izhodna, divja vrsta) razmnožuje vegetativno. In s semeni, seveda. Prvi način daje (to velja za vse rastline oz. živa bitja nasploh) množično uniformno potomstvo, kar je ugodno, dokler so razmere za tak genetski nabor, kot ga imajo osebki (ki so kloni, seveda), ugodne.
Ob spremembi razmer (sprememba upora okolja) pa se lahko izkažejo za manj ugodne, če ne kaj hujšega. Takrat je spolno razmnoževanje (kar je vezano na cvetenje in tvorbo semen pri rastlinah) ugodnejše, ker daje množico genetsko različnih osebkov, med katerimi potem pride do izbire in večje verjetnosti preživetja(s tem je mišljeno tudi, da imajo potomstvo) danemu okolju bolje prilagojenih.
(malček osnov evolucijskih mehanizmov pač)
Krompir se naravno (izhodna, divja vrsta) razmnožuje vegetativno. In s semeni, seveda. Prvi način daje (to velja za vse rastline oz. živa bitja nasploh) množično uniformno potomstvo, kar je ugodno, dokler so razmere za tak genetski nabor, kot ga imajo osebki (ki so kloni, seveda), ugodne.
Ob spremembi razmer (sprememba upora okolja) pa se lahko izkažejo za manj ugodne, če ne kaj hujšega. Takrat je spolno razmnoževanje (kar je vezano na cvetenje in tvorbo semen pri rastlinah) ugodnejše, ker daje množico genetsko različnih osebkov, med katerimi potem pride do izbire in večje verjetnosti preživetja(s tem je mišljeno tudi, da imajo potomstvo) danemu okolju bolje prilagojenih.
(malček osnov evolucijskih mehanizmov pač)
No, lani sem sejala in ujčkala krompirčke, zdaj bom pa še strokovno podkovana, kaj sem pravzaprav delala 
Tale debata je prav poučna, hvala vsem, ki prispevate.
Ne razumem pa, kako naj bi tudi okuliranje dalo bolj "zdrave, odporne" osebke. A ni to tudi vegetativno razmnoževanje?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Tale debata je prav poučna, hvala vsem, ki prispevate.Ne razumem pa, kako naj bi tudi okuliranje dalo bolj "zdrave, odporne" osebke. A ni to tudi vegetativno razmnoževanje?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Sicer si že dalj časa hočem prebrati O izvoru vrst, ampak čeprav je še nisem mi je precej jasno kako evolucija dela. To da ni več Igorja razumem. Tudi bolezni se spreminjajo in včasih postanejo bolj ubijalske. Igor ni bil več prilagojen ... naj počiva v miru.
Ni mi pa jasno zakaj nekaj let stara Sora ne dela dobro, novo kupljena pa. To, da bi lanski krompirček več virusov v sebi nosil kot kupljeni, mi je težko sprejeti, druge dobre razlage pa tudi ne vidim.
Verjetno zdaj zgledam ves zajedljiv, ampak ni to. Res ne razumem zakaj, pa bi si rad prišel na jasno.
Ni mi pa jasno zakaj nekaj let stara Sora ne dela dobro, novo kupljena pa. To, da bi lanski krompirček več virusov v sebi nosil kot kupljeni, mi je težko sprejeti, druge dobre razlage pa tudi ne vidim.
Verjetno zdaj zgledam ves zajedljiv, ampak ni to. Res ne razumem zakaj, pa bi si rad prišel na jasno.
| malcek je napisal/a: |
Ni mi pa jasno zakaj nekaj let stara Sora ne dela dobro, novo kupljena pa. To, da bi lanski krompirček več virusov v sebi nosil kot kupljeni, mi je težko sprejeti, druge dobre razlage pa tudi ne vidim. . |
Strokovne razlage ne vem (razen, kolikor si pomagam z zgornjim zapisom metuljc), lahko pa povem, da so si v starih časih semenski krompir (tako, kot kurja jajca za valjenje) redno menjali z znanci od zelo daleč. Je bilo že takrat splošno znano, da po par letih doma pridelan ni več dobro delal.
Malček, saj Igor ni čisto izumrla sorta, ga obujajo na KIS, pa tudi brbr in abudabi imata nekaj gomoljev in namen, namnožiti ga.
Izvor vrst je zanimivo brati, za razumevanje evolucijskih poti je pa bolj primeren kak srednješolski učbenik. Tale je Ok, del je dosegljiv na spletu, kot vidiš.
lpmami, okuliranje JE kloniranje, torej vegetativno razmnoževanje. Pri tem načinu prenesemo le zarodni brst (zarodne, nediferencirane celice) in le malo celic naokoli in v zarodnih celicah virusov ni ali jih je malo. Morda velja omeniti, da so virusi v celicah lahko v dveh oblikah, tako imenovani litični, ko se virus razmnožuje in s tem uničuje celice in v prikriti, lizogeni obliki, ko je njegov dedni material vključen v dedni material gostiteljske celice in je torej prikrit. Ob primernih razmerah preide v litični cikel in povzroči bolezni. Prav v prikriti obliki se prenaša ob vegetativnem razmnoževanju na naslednje generacije celic in s tem rastlin.
(pri nas je, recimo, virus herpesa tak, saj nam herpes izbruhne kot izpuščaj na ustnici le, ko virus preide v litični cikel)
Izvor vrst je zanimivo brati, za razumevanje evolucijskih poti je pa bolj primeren kak srednješolski učbenik. Tale je Ok, del je dosegljiv na spletu, kot vidiš.
lpmami, okuliranje JE kloniranje, torej vegetativno razmnoževanje. Pri tem načinu prenesemo le zarodni brst (zarodne, nediferencirane celice) in le malo celic naokoli in v zarodnih celicah virusov ni ali jih je malo. Morda velja omeniti, da so virusi v celicah lahko v dveh oblikah, tako imenovani litični, ko se virus razmnožuje in s tem uničuje celice in v prikriti, lizogeni obliki, ko je njegov dedni material vključen v dedni material gostiteljske celice in je torej prikrit. Ob primernih razmerah preide v litični cikel in povzroči bolezni. Prav v prikriti obliki se prenaša ob vegetativnem razmnoževanju na naslednje generacije celic in s tem rastlin.
(pri nas je, recimo, virus herpesa tak, saj nam herpes izbruhne kot izpuščaj na ustnici le, ko virus preide v litični cikel)
Bravo krompirjevci - kakšni visoki pogovori. Z odgovori vam ne sežem niti do gležnjev, zato bom glede skrivnosti, zakaj se domač krompir izrodi, kupjen pa ne, kar tiho
Pri okuliranju se sledi biodinamičnemu načinu pridelave semen - biodinamiki so prepričani (ugotovitve iz opazovanj), da najbolj kvalitetn semenski material predstavlja seme pobrano iz sredine ploda, zdrave, lepe rastline, ki je med rastjo kazala najboljše značilnosti njene sorte. Tako se iz strokov (fižol npr.) za seme odberejo le zrnja iz sredine stroke, pri storžu, zrnja iz sredine storža, pri krompirju, očesca, ki se nahajajo na sredini gomolja, pri plodovkah (paradižnik,....) se seme pobere iz plodov, ki rastejo na srednjih etažah,...
Malcek: nekaj gomoljčkov vzgojenih iz semen lahko dobiš pri meni. Imam tiste, ki sem jih pridelala sama in tudi Lpamamine. Saj sem nekje že napisala, da jih zainteresirani lahko dobite.
Jaz sem pred parimi dnevi kupila semenski krompir v Kaliji in sicer:
Colombo - zgodnji krompir in Romano za ozimnico. Oba čakata, da ju razporedim v gajbice in dam nakaljevat.
Poleg teh dveh bom sadila še domače: tisti iz semena se obnašajo zelo različno - eni imajo že dolge odganjke, eni pa še spijo.
Sadila bom tudi nekaj majhnih gomoljčkov doma pridelanega Igorja in nekaj malih gomojčkov Red Fantasy (potomci mojega prvega poizkusa pridelave z okuliranjem)._________________naredimo svet lepši
Pri okuliranju se sledi biodinamičnemu načinu pridelave semen - biodinamiki so prepričani (ugotovitve iz opazovanj), da najbolj kvalitetn semenski material predstavlja seme pobrano iz sredine ploda, zdrave, lepe rastline, ki je med rastjo kazala najboljše značilnosti njene sorte. Tako se iz strokov (fižol npr.) za seme odberejo le zrnja iz sredine stroke, pri storžu, zrnja iz sredine storža, pri krompirju, očesca, ki se nahajajo na sredini gomolja, pri plodovkah (paradižnik,....) se seme pobere iz plodov, ki rastejo na srednjih etažah,...
Malcek: nekaj gomoljčkov vzgojenih iz semen lahko dobiš pri meni. Imam tiste, ki sem jih pridelala sama in tudi Lpamamine. Saj sem nekje že napisala, da jih zainteresirani lahko dobite.
Jaz sem pred parimi dnevi kupila semenski krompir v Kaliji in sicer:
Colombo - zgodnji krompir in Romano za ozimnico. Oba čakata, da ju razporedim v gajbice in dam nakaljevat.
Poleg teh dveh bom sadila še domače: tisti iz semena se obnašajo zelo različno - eni imajo že dolge odganjke, eni pa še spijo.
Sadila bom tudi nekaj majhnih gomoljčkov doma pridelanega Igorja in nekaj malih gomojčkov Red Fantasy (potomci mojega prvega poizkusa pridelave z okuliranjem)._________________naredimo svet lepši
@Metuljc: He he. Srednješolske učbenike sem že bral (in to več njih). Sem bil tudi na ene parih dobrih predavanjih o evoluciji izven biologije in celo programiral sem že z genetskimi algoritmi.
Izvorna dela je pa po mojih izkušnjah precej bolje brati kot srednješolske učbenike. Vsaj potem ko ti je snov že znana. Je tak dober primer, ko se sprašujejo o stvareh, ki so v srednješolskih učbenikih povečini podana kot dejstva. Saj ne da učbeniki nimajo svojega mesta, samo premalo se goji znanstveni duh (ki hoče preizkušati tisto kar je trenutno veljavno).
Si me pa prepričala z izvornimi celicami. Če so izvorne celice res manj okužene od ostalih, potem je okuliranje očitno razlog zakaj dela prenovljen krompir bolje od naravne vegetativne vzgoje. Ni mi pa jasno zakaj so virusi manj uspešni pri vgraditvi se v DNK od izvorne celice. Čeprav, tega mi pa ni več težko verjet, tako da kar se mene tiče "case closed". Hvala lepa za razlago.
@brbr: o res bom vesel če bom dobil čisto nov krompirček (to je kot dojenček, no zdaj je že eno leto star .. otroček)
Izvorna dela je pa po mojih izkušnjah precej bolje brati kot srednješolske učbenike. Vsaj potem ko ti je snov že znana. Je tak dober primer, ko se sprašujejo o stvareh, ki so v srednješolskih učbenikih povečini podana kot dejstva. Saj ne da učbeniki nimajo svojega mesta, samo premalo se goji znanstveni duh (ki hoče preizkušati tisto kar je trenutno veljavno).
Si me pa prepričala z izvornimi celicami. Če so izvorne celice res manj okužene od ostalih, potem je okuliranje očitno razlog zakaj dela prenovljen krompir bolje od naravne vegetativne vzgoje. Ni mi pa jasno zakaj so virusi manj uspešni pri vgraditvi se v DNK od izvorne celice. Čeprav, tega mi pa ni več težko verjet, tako da kar se mene tiče "case closed". Hvala lepa za razlago.
@brbr: o res bom vesel če bom dobil čisto nov krompirček (to je kot dojenček, no zdaj je že eno leto star .. otroček)