Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kompostna zastirka je izraz za sloj komposta nemenjen prekrivanju golih tal. Gnojenje s kompostom pa svetuje porabo optimalne količine za srednje bogat pridelek.
Torej gre za enak kompost in sajenje vanj ni problematično? Ali to velja samo za čez zimo uležan kompost?
Na splošno kompost ni problematičen kot svež hlevski gnoj, tudi ne, če kar direkt sadiš v njega. Namreč ne vsebuje uree. Vseeno pa mora biti/je fino, če je zrel.
Huh, eno vprašanje. Včeraj sem an vrh visoke grede dal konjski gnoj. Ni direkt iz štale, malo je odležal, samo ima še vonj in vidne fige. A je to vredu za sajenje ali ne? Mogoče če tam kjer sejem dodam dobro mero pravega komposta?_________________" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "
Biodinamiki pravijo, da je potrebno živalski gnoj pred uporabo kompostirati - se pravi, da povsem razpade. S tega vidika je tvoj gnoj še neprimeren za uporabo. Moje izkušnje s svežim gnojem so sledeče: enkrat sem sadila buče v zemljo, katero sem gnojila s svežim (3mesece starim) konjskim gnojem. Rezultat - buče so propadle....._________________naredimo svet lepši
Jaz sem ga pomešala z dobro porcijo bokašija in vdelala v zemljo na gredicah, kjer še 3 tedne zatem nisem nič sadila ali sejala. Negativnih posledic ni bilo opaziti.
Če nimaš bokašija bi bila najbrž čisto dobra tudi listavka - vrhnja plast zemlje pod listjem, ki naj bi bila dober pospeševalec kompostiranja (info iz zufovih zapisov).
Sadila in sejala pa na tako gredo ne bi vsaj 14 dni, raje 3 tedne. Če je že "mus", potem bi naredila precej globok in širok jarek, v katerega bi dala bodisi kompost bodisi navadno zemljo, čez katero se korenine ne bi prebile prej kot v predlaganem času. Previdnost zato, da ne bi drobnoživke korenin dale v isti koš z gnojem in jih popapcale.
V hiši se je vnel "prepir" glede zastiranja, eden bi dvignjeno gredo zastiral s kopreno, drugi s slamo. Poleg tega prvi vztraja, da je dandanašnje sonce premočno, zato koprena ubije dve muhi na mah. Moja teza pa je, da koprenasti tunel kaj dosti ne zadrži vlage, sonce je pa enako že milijone let, razen ob izraziti ozonski luknji.
Drugi ima prav da je sonce že dolgo časa enako močno. (miljone je v resnici treba spremeniti v miljarde), se pa spreminja podnebje na topleje. Še ena stvar, ki gre na mlin prvega je, da so današnje sadike bolj občutljive od naravnih.
Kljub obema pomiselkoma, pa bi jaz vseeno dal raje slamo kot kopreno. Če je dovolj vlage, večina užitnih rastline samo boljše uspeva, če je podnebje toplejše. Vlago bo pa slama v vsakem primeru bolj držala.
Jagodam boš naredil največjo zaslugo, če jih boš zastiral z gozdnim humusom in listavko. In brez problema še kopreno čez. Koprena zelo pomaga zaradi vetra. Rastline pod kopreno bistveno bolje rastejo in je tole spomladansko sonce še daleč od premočnega.
Misliš, da rastejo bolje pod tunelom iz koprene, zakaj? Koprena po mojem filingu odbije vsaj tretjino sonca, prvi pa pravi, da je sonce skozi koprenasto oblačnost najhujše in veselo zastira. Glede vlage bi rekel, da v vetru koprena kot tunel pomaga bore malo, predvsem ker zmanjša sonce. Lani smo krompir pokrili s kopreno, del posevka pa s polivinilom, oboje direktno na zemljo, razlika v prid polivinila je bila enormna, temperature pod kopreno iste, kot brez. Koprena po moje samo ublaži extremno sonce in mraz, mislim slano. Letos pa prvi nori, da se bo krompir skuhal, čeprav je 5cm pod površjem 24°C, in da rabi zrak, zato je polivinil romal v klet. Moje stališče pa je, polivinil dokler ne pokuka na plano, potem nič, koprena le če je nevarnost slane.
Od gnojenja nam je ostala samokolnica komposta, koliko minimalno na debelo ga bi dal na dvignjeno gredo, ki bo v 14 dneh itak prekrita s solatnimi listi. Zemlja je po mojem filingu spočita, a ilovnata in bi jo rad izboljšal. Morda bi bilo bolje uporabiti zdrobljene veje, kompost pa prihraniti za bolj temeljito gnojenje posevkov, kjer sedaj raste krompir; komposta menda ne more biti preveč. Druga varianta je, da kompost raztrosimo pod jablani. V obeh primerih se bojim, da se bo hitro posušil (če bo med solato pretanek sloj) in ne bo neke koristi.
