_________________LP E.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Žlahtnjenje vrtnic in sejanci
Moderator: Melona
Ne berem tele vaše teme, sem pa danes dobila spodbudo in malo poškilila. In, če me že prosite za to, da kaj povem, potem bom. Nisem se poglabljala v zapise o treh očetih, ker to pač ni mogoče, moj zapis bo biološko dejstvo.
Eno seme v šipkovi glavici (ki je, če smo natančni, birni plod) je, kot vsako seme, sestavljeno iz kalčka, rezervne hrane in semenske ovojnice. In kalček je mlada rastlinica, zrasla iz spojka (zigote), ki je nastal z združitvijo jajčne celice, ki se je razvila v plodnici pestiča (v semenski zasnovi) in spermija (natančneje spermalnega jedra), ki se je razvil iz pelodnega zrna, ki je padlo na brazdo pestiča in tam kalilo (tvorilo pelodni mešiček do semenske zasnove v plodnici pestiča). Iz ENE jajčne celice in ENEGA spermalnega jedra nastane spojek =zigota. Ta se z zaporednimi delitvami razvije v kalček = embrio = rastlinski zarodek. Kot ima lahko mačka 5 mladičev, pa bi teoretično bil vsak potomec sicer iste mame ampak drugega očeta, je enako s semeni v šipku. Vsako imam zanesljivo ISTO mamo, in načeloma lahko različnega očeta. In to enega samega, nikakor ne več njih.
Morda je malo zapleteno, ampak tako pač v naravi gredo stvari.
Eno seme v šipkovi glavici (ki je, če smo natančni, birni plod) je, kot vsako seme, sestavljeno iz kalčka, rezervne hrane in semenske ovojnice. In kalček je mlada rastlinica, zrasla iz spojka (zigote), ki je nastal z združitvijo jajčne celice, ki se je razvila v plodnici pestiča (v semenski zasnovi) in spermija (natančneje spermalnega jedra), ki se je razvil iz pelodnega zrna, ki je padlo na brazdo pestiča in tam kalilo (tvorilo pelodni mešiček do semenske zasnove v plodnici pestiča). Iz ENE jajčne celice in ENEGA spermalnega jedra nastane spojek =zigota. Ta se z zaporednimi delitvami razvije v kalček = embrio = rastlinski zarodek. Kot ima lahko mačka 5 mladičev, pa bi teoretično bil vsak potomec sicer iste mame ampak drugega očeta, je enako s semeni v šipku. Vsako imam zanesljivo ISTO mamo, in načeloma lahko različnega očeta. In to enega samega, nikakor ne več njih.
Morda je malo zapleteno, ampak tako pač v naravi gredo stvari.
Metuljc, hvala za razlago.
Če zdaj to povzamem v mojem laičnem jeziku; v enem šipku so torej semena, ki so delo ene mame in morda več očetov. Ko pa iz enega semena takega šipka vzklije sejanec, nova vrtnica torej, je pa to sejanec ene mame in enega očeta. Lahko torej rečemo, da je bil cvet vrtnice oplojen s prahom več očetov, vendar ima vsaka vrtnica samo eno mamo in samo enega očeta. Drži ali sem zabluzila?
Če zdaj to povzamem v mojem laičnem jeziku; v enem šipku so torej semena, ki so delo ene mame in morda več očetov. Ko pa iz enega semena takega šipka vzklije sejanec, nova vrtnica torej, je pa to sejanec ene mame in enega očeta. Lahko torej rečemo, da je bil cvet vrtnice oplojen s prahom več očetov, vendar ima vsaka vrtnica samo eno mamo in samo enega očeta. Drži ali sem zabluzila?
:
| Melona je napisal/a: |
| Metuljc, hvala za razlago. Če zdaj to povzamem v mojem laičnem jeziku; v enem šipku so torej semena, ki so delo ene mame in morda več očetov. Ko pa iz enega semena takega šipka vzklije sejanec, nova vrtnica torej, je pa to sejanec ene mame in enega očeta. Lahko torej rečemo, da je bil cvet vrtnice oplojen s prahom več očetov, vendar ima vsaka vrtnica samo eno mamo in samo enega očeta. Drži ali sem zabluzila? |
Natanko tako je. Cvet vrtnice je pač tak, da je v ugreznjenem cvetišču nameščenih veliko plodnic s po eno semensko zasnovo. Vsaka se lahko razvije v plod(ič), če pride do oploditve z enim spermalnim jedrom. To nam tudi pove, da ima potomec vedno gene mame (iz jedra, plastidov in mitohondrijev), in od očeta (le iz jedra). Nekatere lastnosti (katerih zapis je v dednem materialu plastidov in mitohondrijev) se torej dedujejo le po žesnki liniji.
Še enkrat hvala, Metuljc. Mi je zelo pomagala tale potrditev.
Če še imaš malo potrpljenja; pri ljudeh so možni dvojčki, enojajčni ali dvojajčni. So možni tudi pri vrtnicah? V smislu, da bi se oplojena jajčna celica (zigota?) razdelila v dve ali da bi se (hkrati) oplodili dve jajčni celici?
Prosim, ne smej se, ker vidiš, da te niti prav ne znam vprašati
, me pa stvar zelo zanima 
.
Če še imaš malo potrpljenja; pri ljudeh so možni dvojčki, enojajčni ali dvojajčni. So možni tudi pri vrtnicah? V smislu, da bi se oplojena jajčna celica (zigota?) razdelila v dve ali da bi se (hkrati) oplodili dve jajčni celici?
Prosim, ne smej se, ker vidiš, da te niti prav ne znam vprašati
, me pa stvar zelo zanima .Načeloma da. Enojajčni dvojčki (ki so vedno istega spola) nastanejo tako, da se razdeli že nekajcelična struktura, nastala iz oplojene jajčne celice, zato sta osebka v bistvu klona, sta genetsko identična.
Dvojajčna dvojča nastaneta vsak iz ene jajčne celice, ki jo oplodi po en spermij in sta si v sorodu enako kot bratje in sestre, ki niso enako stari, le, da sta pač enako stara.
Oboje nekako razumemo tam, kjer je običajno en potomec naenkrat. Prvo bi torej načeloma pri vrtnicah še šlo, drugo ne, kertako ali tako v enem cvetu nastane veliko potomcev (si kdaj preštela semena v enem šipku?).
Dvojajčna dvojča nastaneta vsak iz ene jajčne celice, ki jo oplodi po en spermij in sta si v sorodu enako kot bratje in sestre, ki niso enako stari, le, da sta pač enako stara.
Oboje nekako razumemo tam, kjer je običajno en potomec naenkrat. Prvo bi torej načeloma pri vrtnicah še šlo, drugo ne, kertako ali tako v enem cvetu nastane veliko potomcev (si kdaj preštela semena v enem šipku?).
Pri žlahtnenih šipkih vedno preštejem semena. Zelo različno število jih najdem, se je že zgodio, da je bilo samo eno seme, največ sem jih pa do zdaj našla 24. Od teh štiriindvajsetih je bilo nekaj čisto tankih in prav upognjenih po steni šipka, ker so se drenjali.
Če so enojajčni dvojčki pri vrtnicah možni (saj si to mislila kot ''prvo''?); to potem pomeni, da bi iz enega posejanega semena vzklila dva sejanca, kajne?
Če so enojajčni dvojčki pri vrtnicah možni (saj si to mislila kot ''prvo''?); to potem pomeni, da bi iz enega posejanega semena vzklila dva sejanca, kajne?