Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Paradižnik 2016
[quote="Aye-Aye"] Gledalo se je okuženost z plesnijo Phytophtora infestans L. Takole pravijo:
Hm, česen sem jaz eno leto uporabila na paradižniku in sem ga prilično posmodila. Če boš probala, daj na eni rastlini. Bom še letos tla s česnom zalila in enga samo poskusno probala, da vidim. Razkuževala sem pa semena s cimetom in sem jih kar precej uničila. Mislim, da bo podobno s česnom.
Drugače pa mleko je res ok, ko je rosa in vlaga.
Irena
| Citiram: |
| Rezultati raziskave so potrdili našo domnevo, da različni postopki razkuževanja vplivajo na stopnjo razkuženosti semen. To smo potrdili tudi pri uporabi različnih naravnih sredstev za razkuževanje. Ugotovili smo, da smo najboljše rezultate pri razkuževanju dosegli z uporabo pripravka iz česna,". |
Hm, česen sem jaz eno leto uporabila na paradižniku in sem ga prilično posmodila. Če boš probala, daj na eni rastlini. Bom še letos tla s česnom zalila in enga samo poskusno probala, da vidim. Razkuževala sem pa semena s cimetom in sem jih kar precej uničila. Mislim, da bo podobno s česnom.
Drugače pa mleko je res ok, ko je rosa in vlaga.
Irena
Hja, pa dobro, saj naši in drugi kmetje tudi zalivajo njive z gnojnico. V urinu je v bistvu precej dušika, ne glede na to od koga je urin- krave ali koga drugega.
Je pa zelo nevarno, da z nerazredčenim urinom pokurimo rastline- zato je potrebno precej redčiti.
Je tudi še ta vidik, da se nam tako gnojenje s človeškim urinom zdi neprimerno in se nam gabi- upira.
citiram del iz spletne strani:
http://www.vrtnarava.si/vrtna-dela/gnojenje/umetna-gnojila:
"Sečnina ali urea vsebuje 46 % dušika. Njeno delovanje je počasnejše, saj dušik ni takoj dostopen rastlinam, temveč ga morajo mikroorganizmi v tleh predelati v nitrate. Uporabljamo jo za gnojenje pred setvijo. Gnojimo tako, da jo potresemo in plitvo zakopljemo v zemljo. Sečnino lahko uporabljamo tudi kot listno gnojilo, ali pa jo raztopimo v vodi in z njo rastline zalijemo."
Sicer pa je v original članku zapisano, da je dodan še lesni pepel- verjetno zaradi fosforja.
Citiram en del:
"Surendra K. Pradhan, K. Holopainen and Helvi Heinonen-Tanski of the University of Kuopio in Finland collected human urine during the winter of 2007-2008 from several eco-toilets in private homes. The urine was stored for about six months at 45 degrees F and tested for microbes and bacteria. The team mixed it with wood ash collected from a household furnace, and found the mixture was just as good as -- or better than -- conventional chemical fertilizer."
je pa članek tukaj:
http://www.popsci.com/environment/article/2009-09/fertilizer-future-might-be-closer-we-thinkNazadnje urejal/a labia 30 Jun 2016 16:01; skupaj popravljeno 1 krat
Je pa zelo nevarno, da z nerazredčenim urinom pokurimo rastline- zato je potrebno precej redčiti.
Je tudi še ta vidik, da se nam tako gnojenje s človeškim urinom zdi neprimerno in se nam gabi- upira.
citiram del iz spletne strani:
http://www.vrtnarava.si/vrtna-dela/gnojenje/umetna-gnojila:
"Sečnina ali urea vsebuje 46 % dušika. Njeno delovanje je počasnejše, saj dušik ni takoj dostopen rastlinam, temveč ga morajo mikroorganizmi v tleh predelati v nitrate. Uporabljamo jo za gnojenje pred setvijo. Gnojimo tako, da jo potresemo in plitvo zakopljemo v zemljo. Sečnino lahko uporabljamo tudi kot listno gnojilo, ali pa jo raztopimo v vodi in z njo rastline zalijemo."
Sicer pa je v original članku zapisano, da je dodan še lesni pepel- verjetno zaradi fosforja.
Citiram en del:
"Surendra K. Pradhan, K. Holopainen and Helvi Heinonen-Tanski of the University of Kuopio in Finland collected human urine during the winter of 2007-2008 from several eco-toilets in private homes. The urine was stored for about six months at 45 degrees F and tested for microbes and bacteria. The team mixed it with wood ash collected from a household furnace, and found the mixture was just as good as -- or better than -- conventional chemical fertilizer."
je pa članek tukaj:
http://www.popsci.com/environment/article/2009-09/fertilizer-future-might-be-closer-we-thinkNazadnje urejal/a labia 30 Jun 2016 16:01; skupaj popravljeno 1 krat
Ja, še glede mleka. Zagotovo deluje.
Prvič zato, ker je bazično, kar za plesen ni ugodno okolje in drugič zato, ker ko se posuši na listu tvori tenek film, ki prepreči dostop plesni do površine lista.
Torej v bistvu tak špric-premaz deluje preventivno.
Če ste kdaj pustili šalico nekaj ur nepomito, ko ste izpili mleko, ste zagotovo opazili, da je notranjst šalice kot lakirana s prozornim lakom in ste rabili nekaj časa da ste jo odmočili, da se je lahko izprala.
Prvič zato, ker je bazično, kar za plesen ni ugodno okolje in drugič zato, ker ko se posuši na listu tvori tenek film, ki prepreči dostop plesni do površine lista.
Torej v bistvu tak špric-premaz deluje preventivno.
Če ste kdaj pustili šalico nekaj ur nepomito, ko ste izpili mleko, ste zagotovo opazili, da je notranjst šalice kot lakirana s prozornim lakom in ste rabili nekaj časa da ste jo odmočili, da se je lahko izprala.
.| mfranc je napisal/a: |
| Raziskovalci iz Finske so ugotovili, da zalivanje paradižnikov z urinom delež pridelka poveča za 4-krat. Ko človek misli, da je preživel že vse internetske neumnosti ...., evo ti ga na   |
Stored Human Urine Supplemented with Wood Ash as Fertilizer in Tomato (Solanum lycopersicum) Cultivation and Its Impacts on Fruit Yield and Quality
This study evaluates the use of human urine and wood ash as fertilizers for tomato cultivation in a greenhouse. Tomatoes were cultivated in pots and treated with 135 kg of N/ha applied as mineral fertilizer, urine + ash, urine only, and control (no fertilization). The urine fertilized plants produced equal amounts of tomato fruits as mineral fertilized plants and 4.2 times more fruits than nonfertilized plants. The levels of lycopene were similar in tomato fruits from all fertilization treatments, but the amount of soluble sugars was lower and Cl− was higher in urine + ash fertilized tomato fruits. The β-carotene content was greater and the NO3− content was lower in urine fertilized tomato fruits. No enteric indicator microorganisms were detected in any tomato fruits. The results suggest that urine with/without wood ash can be used as a substitute for mineral fertilizer to increase the yields of tomato without posing any microbial or chemical risks.
Da skratimo ; kot mulc sem bil vsako leto obdarjen s prelestnimi dišavami, ko je oče kompletno vsebino greznice znosil na vrt.
Torej uporaba urina, verjetno na veliko načinov (sploh vzhodnjaki, ki zemljo cenijo bistveno bolj kot mi, imajo sigurno doterane "tehnologije" za uporabo)
ni nič novega.
Ta, celo 4.2 krat večji pridelek, kot na negnojenih površinah mi pa tudi ne potegne; premalo referenčnih podatkov._________________mfranc
; kot mulc sem bil vsako leto obdarjen s prelestnimi dišavami, ko je oče kompletno vsebino greznice znosil na vrt.Torej uporaba urina, verjetno na veliko načinov (sploh vzhodnjaki, ki zemljo cenijo bistveno bolj kot mi, imajo sigurno doterane "tehnologije" za uporabo)
ni nič novega.
Ta, celo 4.2 krat večji pridelek, kot na negnojenih površinah mi pa tudi ne potegne; premalo referenčnih podatkov._________________mfranc
| Bicikel je napisal/a: |
| Iz zalistnika preverjeno nastanejo nove rastline. Seveda so primerne predvsem sorte z neskončno rastjo (indeterminantne). Imam nekaj podtaknjenih v zemlji za rezervo. Je pa treba paziti kako jih ukoreniniš. V tej vročini v vodi lahko hitro zgnijejo, zato morajo biti v senci na hladnejšem. Priporočam nekaj dni v vodi in potem v zemljo stalnim zalivanjem, da zalistnik nikoli ne uvene. |
Tudi sem se uštel in "posadil" več paradajzovk, kot sem imel sadik
.Ravno negujem nekaj potaknjencev, temperatura pa ta čas res ni najbolj ugodna. Dva dni je tega, kar sem prve potaknjence, ki so že imeli koreninice (prvi po štirih dnevih v vodi) dal v lončke, vendar še vedno povešajo vejice. In to v senci!
Če bodo še jutri žalovali, gredo nekam v hišo, na hladno._________________mfranc
Hm, meni je nekaj let nazaj Muha svetovala, da naj zalistek (sveže odtrgan) preprosto posadim v zemljo, na stalno mesto in ga za nekaj dni pokrijem z lončenim cvetličnim lončkom. Tako sem naredila in potaknjenec se je brez problema prijel in zrastel v lepo rastlino. Ne vem pa, kakšne so bile takrat tempetrature..._________________naredimo svet lepši
Bi prosil, če bi lahko kdo, ki ima izkušnje s špricanjem z mlekom, da recepturo za tako škropivo (razmerje mleko - voda in če je še treba kaj dodati) in kolikokrat je treba škropiti.
Je pri moji mami napadla plesen, še dobro, da sva 5 km luftlinije narazen (tudi žena se strinja s tem,
)_________________kar zraste pač zraste
Je pri moji mami napadla plesen, še dobro, da sva 5 km luftlinije narazen (tudi žena se strinja s tem,
)_________________kar zraste pač zraste