Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Ha voda, predvčerajšnjim sem ga srečal med Kaštelom in Vrsarjem nad Limskim kanalom. Jo je ucvrl tako, da sem dodobra opazoval le še njegov v podrasti izginjajoči rep.
irenakk, sesanje goža nisem videla na lastne oči. to mi je pravila mama. od majhnega sem rada poslušala dogodke in zgodbe iz življenja staršev in drugih starejših ljudi. saj so štorije na asvaltu v mestu popolnoma drugačne.
Bicikil, kakop ti je lepo! lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Saj sem si mislila, da gre za kaj takega. Tudi jaz rada poslušam zgodbice in berem pravljice, saj se v njih skriva marsikdaj neko globlje sporočilo. Zakaj so kačam nastavljali mleko, nimam pojma. Kače vsekakor ne pijejo mleka (ga ne potrebujejo) in prav gotovo ne sesajo vimen. Nimajo prave oblike čeljusti, niti jezika... Samo toliko, da ne bi kdo od nepoznavalcev kačjega sveta bral foruma in mislil, da je vse res
No, moja dva - upam, da sta par, ker se tako objemata - sta tudi prijazna, neboječa, da ne bom rekel .....soproga pa noče preveriti kakšne oči imata...hi, hi:
Viktor, vsa čast ti, da jim prideš tako blizu. Jaz še pred slepcem skačem meter v zrak , kaj šele, da bi si lahko kače ogledala od blizu , me kar kap zadene. Sem imela v mladosti kar nekaj ližnjih srečanj z njimi, tako da..... Kaj češ, "tolk stara, pa taka boječka". Pa koristnost gor ali dol...._________________Živeti na podeželju je najlepše!
Tukajle je nekaj napisanega o GOŽIH, ki živijo pri nas. Švigavko smo srečali enkrat pozno poleti na potepanju po Kraškem robu. Tako kot piše: izredno hitro je smuknila mimo nas, predno smo sploh dojeli, kaj šumi v suhem listju.