| mfranc je napisal/a: | ||
Lera  - res paše malo druge barve, razen zelene  .
Bobolino, dvomim da bo plodovkam zadoščalo samo foliarno gnojenje  ; saj veš potem ne bi rabili korenin in bi to prvi izkoristili profiji v rastlinjakih.Foliarno je samo dopolnilno, tudi izenačevalno prehranjevanje. Pa tudi zdravljenje seveda, ko moramo hitro ukrepati. V poplavi raznih ah in oh gnojil na bazi aminokislin, alg itd. pozabljamo da paradižnik rabi komplet makro elemente NPK in cel kup mikroelementov. Tule samo za primer eno kompleksno gnojilo Valentin tekoče gnojilo za paradižnike Valentin tekoče gnojilo za paradižnik, papriko in ostale vrtnine je specialno gnojilo, ki vsebuje vsa glavna hranila in veliko mikroelementov za zdravo in bujno rast vrtnin. Zaradi vsebnosti kalija postanejo rastline bolj odporne na bolezni. Dobro gnojena zelenjava obilno rodi. SESTAVA gnojila po EU-standardih: NPK RAZTOPINA 5+5+8 z mikroelementi: 5% (N) dušik v nitratni (1,3%) in karbamidni (3,3%) obliki; 5% (P2O5) fosfor; 8% (K2O) vodotopni kalijev oksid; Vodotopni mikroelementi: 0,01% (B) bor, 0,002 (Cu) baker kot kelat EDTA, 0,02% (Fe) železo kot kelat EDTA, 0,01% (Mn) mangan kot kelat EDTA, 0,001% (Mo) molibden, 0,002% (Zn) kot kelat HEDTA; ne vsebuje kloridov. Tudi sam občasno uporabljam foliarna gnojila, enkrat na teden do dva tedna; včeraj sem vse paradižnike škropil z Foliar Kalcij, ker sem samo na eni sorti opazil znake pomanjkanja kalcija (na Lime Green Salad). To se mi zelo redko zgodi, na gredah pa sploh nikoli. Vse rastline v loncih pa gnojim večkrat, s samo polovično priporočeno vrednostjo gnojil. Če napišejo koncentracijo 20 ml na 10 litrov vode, vzamem 5 mililitrov gnojila na 10 litrov vode. LP |
| mfranc je napisal/a: | ||
Orhy, veliko jih je, uporabljam pa jih kot sem rekel po potrebi, ko ugotovim kakšno pomanjkanje na rastlinah, ali bolezenska znamenja. Je precej gnojil iz skupine Protifert-ov, kjer so osnova aminokisline - dušik, ki jim dodajo namenske substance kot npr. železo in dobimo PROTIFERT železo. Imam še PROTIFERT LMW PROTIFERT fosfit K PROTIFERT kalcij (Ca) PROTIFERT kalij (K) pa še od Karsie Labicuper (baker) pa od Metroba Basfoliar Aktiv pa od Agroruš Foliar NPK 8-8-6 + mikroelementi, Foliar Kalcij Tudi Neem Tonic je gnojilo, pa še Vita in Valentin sredstvo za krepitev rastlin, pa še kar nekaj bi se jih našlo , predvsem železova in bakrena škropiva.Večina se jih lahko uporablja tudi za zalivanje. Od vseh naštetih bom poskusil periodično in izmenično (deset do 14 dni) uporabljati PROTIFERT fosfit K in Basfoliar Aktiv. Basfoliar uporabljam že nekaj let, nov na tržišču pa je fosfit K, oba imata v sestavi fosfite, ki so "šlager sezone" - jačajo rastlinam odpornost proti raznim gljivičnim boleznim. Še Neem tonik bom poskusil vključiti v periodično škropljenje. Ravno jutri bom prvič škropil z Fosfit K in Neem tonikom. Gnojila ki so po sestavi čimbolj kompletna, so pri meni tudi v rednem zalivalnem programu, kot npr. Basfoliar Aktiv NPK 3+27+18+0,01% B+0,02% Cu+0,02% Fe+0,01% Mn+0,001% Mo+0,01% Zn LP |
| labia je napisal/a: |
| mfranc je zapisal:"Na drugi gredi, ki sem jo gnojil s kupljenim "kompostiranim gnojem" pa si še vedno niso čisto opomogli. Svinjarije, ki jo prodajajo pod tem imenom pa ne kupim nikoli več . " Hahah, vidim, da je ogorčenje veliko. Imam na sumu kompostiran hlevski gnoj. Pred dvemi leti ( ali tremi) sem to zadevo prvič kupil ( kar nekaj vreč) . Prvo leto je bila zadeva kvalitetna, celo kup tenkih - menda kalifornijskih glist je bilo notri. Te sem potem kar naselil v kompostnik. Rastline so še kar rasle. Potem sem naslednje leto spet to kupil. Glist ni več bilo v vreči , sem pa fasal strune. Kar je še huje, se mi zdi, da sem dobil tudi neko plesen, ki se je še zdaj ne znam znebiti. Rastline sicer v štartu krenejo, potem se pa zadeva ustavi in brez dodatne pomoči imam občutek, da bi kar nekako shirale, kljub temu da dognojujem. No, sedaj se že drugo leto borim z nekakšno plesnijo in nič ne pomaga. Vztrajam samo v organskih pripravkih, bolezen pa tudi vztraja. Se bojim, da bom spet predčasno zaključil sezono in vse nekam zmetal. Na srečo sem za posode s čiliji kupil valnetinovo EKO zemljo, ki pa je začuda odlična in jo lahko samo prehvalim. Je pa precej draga. Tista manjša vreča je okoli 8€. Če koga zanima je sestava te zemlje taka, kot piše tu: http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-zemlje-substrati/category/zemlje-substrati/article/.2302 Pri paradižnikih v plastenjaku pa sem se lotil brutalne metode zdravljenja zemlje in dognojevanja. Kar bo pa bo. Torej tukaj je enostaven recept brutalne metode pitanja rastlin: Opisal bom najnovejši poskus, ki ga izvajam na svojem vrtu, predvsem na paradižnikih . Poleg foliarnih korekcij z PROTIFERT fosfit K ( sedaj, ko so že plodovi na sadikah), občasno tudi s tekočim železom, sem se odločil močno prehraniti rastline tudi preko korenin. Idejo sem dobil, ko sem videl kako mi občudoječe raste sadika paradižnika in paprike na kompostnem kupu, kjer je obilica hranil. Dobro prehranjena rastlina je namreč eden od pogojev za zdravo rast, brez bolezni in vseh tegob, ki jih imajo kilave sadike. V svoj kompostnik poleg rastlinskih ostankov, olupkov kave, jajčnih lupin, kartona, šote, vermikulita, peska,…. dodajam tudi priboljške: biogreno, sladkor, oglje, kvas, jogurt , mleko, kislo zelje … vse z namenom ustvariti pogoje za razvoj različnih koristnih bakterij. Recept je očitno uspešen, saj nenamensko zrasla sadika paradižnika bujno in zdravo raste, zraven pa se bohoti ena od paprik in tudi melisa. To se vidi na fotografiji pripeti na koncu teksta. Drug razlog za poskus pa mi je dal travnik, kjer ga lastnik gnoji pred dežjem s tisto vsem znano smrdečo cisterno. Že po enem tednu je tam trava neverjetno temno zelena in bujne rasti. Očitno ji zalivanje z močnim koncentratom samo koristi in predvsem hitro deluje. Kako sem se torej lotil tega v svojem vrtu. Odločil sem se za organsko zadevo. Potrebujemo dva kanistra ( zalivalki) velikosti cca 10 litrov vsaka. V eno natrosimo BIOGRENO ( http://www.unichem.si/bio_vrt/organska_gnojila/izdelek?prid=114 ) - pelate od 1/4 do 1/3 oziroma 2 do 3 litra. Nato jo napolnimo z vodo do vrha. Pustimo čez noč, da se pelati zmehčajo. Naslednji dan pustimo na soncu, da se vse skupaj pregreje in občasno premešamo. Za dokončno raztapljanje lahko premešamo tudi z vrtalnim strojem , ni pa to nujno. Po približno 24 urah ( nekaj ur gor ali dol) je čaj- koncentrat pripravljen. Pred uporabo vsebino vedno premešamo, počakamo minuto ali dve, da se gosti del posede in v drugo zalivalko odlijemo cca 1 do 2 litra koncentrata. V ta dva litra dolijemo vodo , da je zalivalka polna ( torej še cca 8 litrov). Tako pripravljena mešanica je svetlejše barve in je videti približno barvi ruskega čaja. S tem potem zalivamo rastline. Ko porabimo tekoči del koncentrata, enostavno dodamo še nekaj pelatov in dolijemo vodo, da se nov koncentrat naredi do naslednjega zalivanja. Prednost tako pripravljene mešanice je, da je večji del dušika že ušel v zrak in ne vplivamo na povečano rast rastlin, ostali mikro in makro elementi pa so seveda v mešanici in BISTVENO hitreje dostopni, ker so že RAZTOPLJENI. Rastlina jih vsrka praktično v uri ali dveh. Kako se bo vse skupaj obneslo in ali bodo učinki MOČNO opazni bom vedel po tednu ali dveh. Tako sta videti paradižnik in paprika ( in tudi melisa), ki rasteta iz kompostnika:  Očitno uživajo v obilici hrane. |
| mfranc je napisal/a: | ||
Kar sem rekel sem rekel   . Že cel mesec in več vidim, da slaba rast (ob upoštevanju štartnih "paranetrov", to je zelo lepih sadik) paradajzev, paprik, jajčevcev na dveh gredah ni samo posledica slabega vremena.Za ta gnoj lahko samo rečem, da je "malomorgen" kompostiran, v najboljšem slučaju je samo visoko koncentriran, da ne ugibam še o kakšnih slabših variantah. Koncentrat z ogromno dušika. Na splošno sem vsako leto bolj previden pri uporabi organskih gnojil, sploh pri mešanju substrata za lončno vzgojo. Takšnih ogromnih listov - Matina iz leta '11 - ne želim več videti pri naši hiši   Tudi biogreeno dajem zelo previdno, že njena sestava NPK 3:2:1 ni idealna, preveč dušika, ki ga je potrebno kompenzirati s PK gnojili. Uporabljam neke italijanske brikete 3:3:3, pa še te zelo previdno. Zelo varčno dodajam kar nekaj gnojil za paradižnike na bazi guana, vsi po vrsti imajo hudo velik delež dušika. Delno se da previsok delež dušika kompenzirati z gnojili. Tekoče gnojilo Substral Naturen Bio ima razmerje 3:2:6 in dodano žveplo 2%, ki se ga že dolgo tretira kot četrti (za NPK) makro element. Potem so še specialna gnojila z izrazitim poudarkom na fosforju in kaliju. LP |
| labia je napisal/a: |
| mfranc imaš prav. Sedaj v tem času je potreben P in K bistveno več kot N. Sam sem prešaltal iz biogrene na deltafert (stallatico). V bistvu gre za zelo podoben izdelek ( tudi pelati- mešan konjski , goveji, humificiran hlevski gnoj). Sestava je nekaj boljša: Total organic Nitrogen (N) 3 – 4% Total Phosphorus Pentoxide (P2O5) 3 – 4% Total Potassium Oxide (K2O) 3 – 4% Organic Carbon (C) of biological 25 – 28% origin Humified organic matter 43 – 48% pH 6–7 Seveda pa priboljški pašejo zraven. Vse skupaj pa bolj koristim ko pripravljam svoje mešanice. S temi gnojili je res en velik križ. Najhuje je če si dodatno zaseješ neke čudne plevele in imaš potem še čuda dela. Ravno sedaj delam poskuse z kompostnim čajem ( in pričakujem, da večina dušika izhlapi) iz deltaferta - ki ga zdrobim z vrtalnikom( lahko bi pa v čaj dal svoj narejen kompost ali kaj podobnega). To je cela znanost pripraviti kvaliteten čaj. Naročil sem si še kompresorček (akvarijski), da bo čaj brbotal 24 ur. Menda potem mešanica diši, ker se namnožijo bakterije, ki za razmnoževanje rabijo kisik. Tiste druge, ki ga ne rabijo povzročajo smrad (gnitje) in so menda škodljive. Tudi čas "kuhanja" je sila pomemben. Prvo uro dobimo iz recimo 5000 bakterij 10.000, že v naslednji uri pa 20.000 in tako naprej do zadnje ure ko iz 1 milijona dobimo 2 milijona bakterij. To pomeni, da so zadnje ure BISTVENE. Vse skupaj ne sme biti na toplem- soncu itd....Porabiti pa moramo takoj, ko nehamo vpihovati zrak, ker drugače koristne bakterije odmrejo. Sploh je pa nevarno da se prične neke sorte alkoholno vretje in dobimo alkohol, ki pa je poguben za rastline. Se bom že naučil in po upam uspešnih testih kaj več zapisal. |
| polarbear je napisal/a: |
| Glede kompostnih čajev...sam se z tem ukvarjam že kakšni 2 leti. Uprabljam kanto od Jupola,poceni akvarijsko črpalko z prav tako poceni razpršilnim kamnom. Natočiš vodo,pustiš da se zrači 24 ur(z vklopljeno črpalko),ali uporabiš deževnico,izvirsko vodo,potem dodaš starter bakterije(domač kompost,deževnikov kompost....)+hrano da se bakterije razmnožijo(melaso,sladkor,..) Pustiš da brbota 24 ur in takoj porabiš za zalivanje ali foliarno gnojenje. Nastala čorba,če uspe bo imela lep duh po zemlji in se bo kar konkretno penila.Tudi predolgo brbotanje ni priporočljivo,ker se začnejo namesto bakterij množiti amebe ,ki te bakterij popapcajo .Super uporabno za vzgojo sadik in inokulacijo namešane zemlje za lonce. Ni možnosti za predoziranje,ker rastlinam ne dodajaš gnojila,ampak bakterije,ki živijo v simbiozi na koreninah rastlin. Če koga tematika zanima bolj podrobno,naj si naroči knjigo z naslovom,ki je v mojem podpisu  |