Paradižnik 2025

[mravlja]

... ki sem ji primešal malo mokarjeve pogače ...

Platar, lahko o tej pogači poveš kaj več?
Hvala!

[platar]

Bom prilepil kar copy paste iz strani Organic Nutrients, tam sem jeseni vzel big box paket, ko je bil v akciji.

100% naravno organsko gnojilo iz iztrebkov ličink mokarja. Primerno za rast in cvet rastlin z ogromno koristnimi mikroorganizmi, ter vsemi hranili, ki jih rastline potrebujejo za zdravo in bujno rast. Rastline so močne in odporne že od začetka rasti. Vsebuje koristne mikroorganizme, bakterije ter glive, ki močno izboljšajo koreninski sistem. Zaradi prisotnosti Chitina v gnojilu Big plant se rastlinam naravno dvigne odpornost na škodljivce in bolezni, kar se posledično pozna na povečanem pridelku, rasti in okusu pridelka.
N-P-K 3-3-3

Na eno 70l vrečo sem ga primešal po občutku, veliko manj sicer kot je predlagano, ker gre za semena, v mešanico za presajanje ga bo šlo pa več. Nato sem zemljo skupaj s primešanim perlitom imel v kurilnici pokrito ene 14 dni.
Ene vrste bio guano, le, da je ta videl nekoliko manj sveta , ker naj bi bil domač produkt. Guano, ki sem ga vzel pred par leti (25kg) in mi je pošel je namreč bil po poreklu iz Madagaskarja.

[muha]

"Meso" mokarjev v kruhu, iztrebki in plašči mokarjev (hitin) v zemlji = 100 % izkoristek!
Boš videl, kakšen bo učinek v primerjavi z dosedanjimi podobno oglaševanimi izdelki. Že lani sem zasledila, da so nekateri Frasko (podobna zadeva, prideluje jo en fant v Smledniku, prodaja v Valburgi) uporabljali z namenom povečanja odpornosti na bolezni. Žal nimam podatkov, kako se je obneslo.

[metuljc]

Zanimivo. Saj taisto uporabljamo tudi od krav, konjev, ovc, kokoši.....skrbimo za tisti del kroženja snovi, ki ga oprabi detritna prehranjevalna veriga, ki vrača minerale v tla, od koder jih privzemajo rastline. (
Da ne pozabim prehitro,.. malo obnavljam.)

[GrGr]

Danes sem nabavil 4 platoje krasnih sadik solate, mimogrede pa opazil, da imajo tudi eno paleto platojev sadik paradiznika HoneyMoon.
Lani sem jih marca nabavil en plato, imel do aprila v rastlinjaku, presadil v lonce, do zacetka maja v rastlinjaku, nato pa ven. Ni bilo razlike glede na ostale iste sorte, nabavljene v obicajnem casu.
Besticka je kupila sadike paradajza pri Ivi, bila povsem zgrozena zaradi majhnosti, a so kasneje vso "zamudo" hitro in temeljito nadoknadile - tako da bo letos nakup ponovila.

[brbr]

Metuljc, pri naši skrbi za kroženje snovi smo čisto izločili naše iztrebke, s katerimi imamo zdaj velike težava, kam z njmi... Pred kratkim je bila na sporedu zanimiva oddaja na to temo. Tudi v raznih permakulturnih knjigah sem zasledila navodila za "suha" stranišča, kompostiranje in uporabo komposta iz človeških iztrebkov.

[živa]

Kaj niso Kitajci med obema vojnama, tam po letu 1920, kar utapljali njiv z njimi?
Kolegica bi zbirala urin, pa tako neprijetno diši naslednji dan, da je vonj izredno odvrnljivo sredstvo. Če ga takoj poliješ po zemlji, pa je vse ok.
Naše blato - hmmm, ne bom povedala, kaj sem delala s svojim na parceli, ki je imela samo kontejner za orodje. Samo to, da sem imela v roki papir in motiko.

Mislim, da nas vonj odvrača od zbiranja naših izločkov in gnojenja njiv, pa tako pazimo, kaj dajemo v usta.

na katerem programu je bila oddaja?

[muha]

Problem pri človeškem blatu so morebitne prenosljive bolezni in zajedalci (gliste, trakulja). Še se spomnim preplaha v LJ, ko so se preko trnovskih solatnic, ki so jih menda na veliko zalivali z vsebino iz greznic, razširile gliste med uživalci. To je bilo dolga desetletja nazaj.

Morda bi tudi to težavo rešilo kompostiranje z biogenom (bokaši). Glede vonja bi pa veliko naredili, če bi v greznice sproti nasipali listavko, enako, kot nastilj v hlev. Hitreje bi razpadlo, laže bi ga bilo porazdeliti po vrtu. Ne vem zakaj se tega ni spomnil nihče v starih časih, ko se je še gnojilo s človeškimi izločki. Ne smemo pa pozabiti, da tja ni šlo nič drugega. Nobene odpadne vode iz gospodinjstva, nobenih čistil ....

živa: podobno sem ravnala ob gradnji naše hiše. Takrat se še ni dalo zlahka najeti kemičnega stranišča. Delavci so hodili v bližnji gozd, mi pa z lopatko ..., če je bila nuja.

Novodobno kompostno stranišče

[Pepe]

V mislih imate verjetno to oddajo: https://365.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarci/175110053
Nisem imel časa vsega pogledati, videl pa sem kompostiranje človeškega blata s črvi.
Kompostiranje bi moralo rešiti problem patogenih organizmov v naših iztrebkih. Za vsak slučaj pa še mogoče neposredna sončna svetloba na kompost, kar bi se zgodilo po naravni poti, če bi kompost poleti natanko raztrosili po površini. Sigurno "angleško stranišče" in odplake delno prečiščene (v celoti zlepa ne morejo biti) v tekoče vode, niso najboljša rešitev.
Dejstvo je, da nam naši iztrebki bolj smrdijo kot drugi z nekim razlogom. Ker so lahko bolj nevarni za nas. Tudi krava ne popase trave, kjer je kravji drek. Moti jo tudi eno leto star, če nismo tega razdrobili. Požre pa ne povsem razpadlega pasjega in je še večji problem.

[Lpmami]

Pepe, misliš res s kakšnimi črvi ali z deževniki?