Stran 2 od 6
Objavljeno: Če Okt 31, 2013 7:35 pm
Napisal/-a muha
Uporabljam le pri kompotih, drugje ne. Ali je pri repi in zelju koristno ali ne, ne vem.
Objavljeno: Če Okt 31, 2013 8:08 pm
Napisal/-a metuljc
Bi rekla, da je, ker potiska zelje/repo pod gladino tekočine.
Zelje kisam v plastičnem čebričku, repe pa ne, ker je zaenkrat še nsiem nikjer dobila, zato izkušenj s temi plastičnimi vstavki sicer nimam.
Objavljeno: Po Mar 24, 2014 11:12 am
Napisal/-a aladin
Včeraj sem po treh tednih odprl doma skisano zelje.
Zgleda sem ga prehitro zatesnil, ker mi je pokrovček kar odneslo, zeljnica je špricnila v radiju pol metra okrog. Iz kozarca pa je pogledal kupček zelja ca 3 cm nad robom (prej je bilo pa 1 cm pod robom).
Tri dni sem ga pustil na 21 stopinj, potem pa zatesnil in na ca 10 stopinj.
Okus je ok, malo manj skisano kot tisto kupljeno.
Morda kakšen predlog, da me ne bo strah odpreti vsakega kozarca 
Objavljeno: Pe Dec 19, 2014 9:48 pm
Napisal/-a cinija1
20 kg naribanega zelja sva natlačila v plastično posodo, ki ima zgoraj rob z vodo. Tako da daš pokrov v vodo. Zelje je čudovito. Uh, tako zelo škriplje pod zobni, samo malček sem ga preveč solila. Moj pravi, da ne. Meni se pa zdi, da ja.
Sem pa naribala v kozarce tudi repo in jo dala v škaf z vodo. Danes pojedli zadnjo. Tudi repa je en čink preslana, tako da surova v solati bi bilo preslano, če jo pa skuhaš, pač ne soliš več, oziroma po potrebi.
Upam, da bo dobro zdržalo do konca. Dala sem pa vmes samo poper in narezano kutino.
Lep pozdrav
Z veseljem še povem, da je repa lepo bela._________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Objavljeno: Pe Dec 19, 2014 10:04 pm
Napisal/-a juglans
... pravijo, da se kisanje in stopnja kislosti lahko malce upočasni, če se doda še nekaj soli.
Recimo lepa kata, da bo tvoje letošnje kisanje malce počasneje napredovalo v še bolj kislo varianto.
Objavljeno: So Dec 20, 2014 12:31 am
Napisal/-a metuljc
Repe pri nas ne solimo, ko jo damo kisat. Moja je bila letos po 14 dneh že skoraj kisla, je bila kar okusna, jutri preverim, kako je zdaj z njo. Zelje pa tudi škripa, kot mora, dodam pa sol brez jod (grobo piranskih solin), kutine v rezinah, cel poper in celo kumino. Oboje je kisano v plastičnih čebričkih.
Objavljeno: So Dec 20, 2014 1:02 am
Napisal/-a tajana
| lepa kata je napisal/a: |
.
Sem pa naribala v kozarce tudi repo in jo dala v škaf z vodo. |
A lahko malo bolj opises ta nacin kisanja repe. Zanima me, ali das v vodo zaprte ali odprte kozarce in ali skaf potem zapres._________________CARPE DIEM
Objavljeno: So Dec 20, 2014 7:06 am
Napisal/-a zuf
aladin, lahko najprej skisaš v večjem vedru na sobni temperaturi in potem ko je po treh dneh skisano natlačiš v kozarce. Več gre notri, ker ni odvečne tekočine. Mi nimamo več v kozarcih ampak kar v deset litrskih vedrih s zrakotesnim pokrovom. So zelo priročni.
Objavljeno: So Dec 20, 2014 2:06 pm
Napisal/-a juglans
Fermentiramo lahko praktično vso zelenjavo in pri tem je zanimivo tudi to, da nas trud poplača v raznoliki prehrani, vključno z novimi okusi.
Zakaj pa bi obtičali še v naslednjem tisočletju zgolj na repi in zelju?
Moj angažma se je zgodil relativno pozno v jeseni in sem imel zato omejen izbor domače zelenjave. Namreč šele takrat me je za-popadla "zver" da se prehranjujem enolično.
Napotkov obstaja zelo veliko,rdeča nit vseh pa je oprana zelenjava v 2% slanici. Od tu naprej je nadaljevanje prepuščeno domišljiji posameznika v smislu dodajanja začimb ali kombiniranja zelenjave.
Na odmet ni dejstvo, da je potrebno iz kozarcev sproščati nastali CO2. Pritisk v trdno zaprtem kozarcu je kvaren za LAB kulture. Idealne bi bile vrelne vehe ali nekaj podobnega z enako funkcijo.
Več zbranih dejstev o fermentaciji se najde na http://www.pickl-it.com/faq/fermenting/ Celotna spletna stran je zelo poučna in ponudi marsikakšen odgovor, pojasnila in mnogo idej.
Uporabna mi je bila tudi http://divinehealthfromtheinsideout.com/2013/05/fermented-foods-easy-brine-veggie-recipes/
Skratka, področja se nisem loteval skrajno znanstveno v analiziranju še najglobljih vprašanj, tako je bila tudi praktična izvedba v enakem duhu.
Narežem, namočim v kozarec, počakam in pojem. Konec debate. Napake ne obstajajo.
Za pospešitev fermentacije se lahko doda nekaj zeljnice. Jaz sem poizkusil brez.
Fermentiran česen
Olupil sem strokov za en kozarec in zalil s slanico. Tukaj mi je bilo zanimivo pojasnilo kaj v samih strokih zganja kemija in kako na te procese vpliva rezanje, mečkanje itd. Zato predlagajo, da se strokov ne poškoduje, tre, tudi ne odreže spodnjega dela s koreninicami. Sem jim sledil. Več o tem tukaj, še več pa tukaj .
Na vrhu sem namestil "podstavček" da so stročki lepo ostali potopljeni.
Le še potrpljenje, ki je božja mast, in ... hama.
Vsekakor je okus zanimiv, mi je pa zagotovo bolj všeč v kombinaciji s kakšno drugo zelenjavo, ko lahko malce brskaš in poizkušaš "nepoznane" koščke ter se prepuščaš presenečenjem. Fino.
Fermentirana čebula
Postopek priprave je bil enak, kot pri česnu. Izbiral sem ptujsko rdečo čebulo, v upanju, da ferment postane malce rdečkast. In je postal.
Male fermentirane čebulice (cca 3cm debele) so potrebovale največ časa in so pravi nežen dodatek k jedem. Morebiti bi to reč vzljubili vsi, ki se sicer "bojijo" čebule.
V steklen kozarec sem namočil cele, se pravi zgolj olupljene. Mi je všeč, če in ko lahko čaram sam na krožniku, kar sproti z vilicami. Nič visoke kulinarike. Kmet pač.
Fermentiran paradižnik Tomaccio
Cele paradižničke sem enkrat"špiknil" z vilicami in hop v kozarec.
Pridružil sem mu nekaj vejic rožmarina in česnovih strokov. Z rožmarinom sem bil namenoma radodarnejši, ker me je zanimalo koliko bo ferment prevzel/nevtraliziral okus. Lepo se ga čuti in pričara podobne občutke kot slike s prizori iz morja.
Dobro, čeprav je salsa z vsemi začimbami boljša.
Vsak dan zjutraj in zvečer sem se z mislimi na LAB malce igral in "osvobajal CO2 golobčke" na prosto. (beri odpiral pokrovčke)
Cvetača in korenje skupaj
Cvetačo sem namnožil na manjše cvetove, s kvadratno kvadratnimi koščki korenja pa malce uravnovesil izgled. Jin jang.
Super samostojna solata ali kot hladna priloga, dejansko. Nežno dobro, hrustljavo, ne pre-trdo, prijetno kislo, menda zdravo. Zakaj iskati več preko dobrega pred nosom?
Težava. Če že cvetačo pogojno uspem pridelati, je s korenjem popolnoma nasprotno. Namreč zadevščina je resnično dobra in kot smrtni greh ne pripravljati sproti v letu.
Med tem, ko sem vse ostalo štartal na sobni temperaturi, sem slednje že v izhodišču postavil kar v hladilnik. Je uspelo fermentirati, vendar je trajalo in trajalo. Verjetno sem to reč napravil enkrat septembra. Sedaj je trenutek, ko jo zmanjkuje.
Fermentiran brokoli
Najbolj impresivnega okusa ferment. Bi rekel, kot bi bil dimljene izvedbe. Super dodatek v solatah, kislemu zelju, ...
Priprava je, kot sem poudaril že uvodoma po osnovnem principu. Narezal sem na koščke, vključno s cvetnimi stebli in listi, zalil s slanico ter podstavek pod pokrovček. Dvomim, da bi kakšno poizkušanje z dodatnimi začimbami nadgradilo že tako super okus. Terna.
Fermentirana listna zelena
Nekaj, kar nagajivo spominja na nekdanjo začimbo. Meni je všeč, rad "popram" jedi.
Listi in stebla na grobo nasekljani, ostalo po receptu.
Fermentirani listi boraga
Ne, tega pa ne želite poizkušati. Via kompost.
Ps. slik ni napravljenih, ker imam tako slab foto, da je joj.Nazadnje urejal/a juglans 20 Dec 2014 21:42; skupaj popravljeno 2 krat
Objavljeno: So Dec 20, 2014 3:45 pm
Napisal/-a lpmami
Uf, Črni oreh, ti se pa slastno in zanimivo prehranjuješ! Hvala, ker deliš z nami. Se moram spomniti drugo leto, ko bo kaj fermentirati._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje